Od četrte lige vse do četrtfinala lige prvakov

Ljubljana – Navijači Leicestra so plesali, prepevali in se objemali. Kako ne bi, saj tretjič zapored doživljajo pravljico. Predlani so čudežno obstali v prvi angleški ligi, v prejšnji sezoni senzacionalno osvojili prvenstvo, tokrat navdušujejo v ligi prvakov. Ali lahko gredo celo do konca?

V teoriji se zdi to celo bolj verjetno kot osvojiti angleško ligo skozi 38 tekem v konkurenci Manchester Cityja, Manchester Uniteda, Chelseaja, Liverpoola, Arsenala … Po eni strani so Bayern, Real, Barcelona, Atletico in Juventus vendarle na višji ravni, toda po drugi lahko Leicester v ligi prvakov igra natanko tako kot v pretekli sezoni državnega prvenstva. S trdno obrambo, z malo posesti žoge ter z zadetki po prekinitvah, odbitih žogah in protinapadih. V angleški ligi so tekmeci proti Leicestru že spremenili svoj direktni pristop, v ligi prvakov očitno te lekcije še niso vzeli.

Ponovno vsi pametujejo, da bo Leicestrova serija prej ali slej končana. Tretjič zapored. Najprej je bilo tako predlani, ko je bil Leicester v 31. kolu angleškega prvenstva na zadnjem mestu. Nihče ni več verjel v obstanek razen igralcev, navijačev in uprave. Ta je zadržala trenerja Nigla Pearsona, četudi je bil Leicester v povsem izgubljenem položaju, potem pa je do konca prvenstva nanizal šest zmag in remi za obstanek v prvi ligi.

Pearsona so zamenjali poleti 2015 zaradi spolnega škandala treh Leicestrovih igralcev na pripravah, med njimi je bil tudi trenerjev sin James. Tajski lastniki so izbrali Claudia Ranierija in leto dni kasneje slavili senzacionalni angleški naslov. Ko je Leicester v tej sezoni spet padel v ostro bitko za obstanek v domači ligi, je uprava ravnala drugače in brez spoštovanja in hvaležnosti odstavila Ranierija. In znova zadela v polno!

Novi trener Craig Shakespeare, prej Ranierijev pomočnik, je Leicester takoj popeljal stran od grozečih čeri izpada v drugo ligo (championship), med evropsko elito pa izločil Sevillo za uvrstitev v četrtfinale. Veselje ob športnem uspehu je toliko večje zaradi denarne nagrade. Z uvrstitvijo med najboljših osem v Evropi bo Leicester dobil od Uefe novih 6,5 milijona evrov na dosedanjih 25,2 milijona evrov podlage. Med najbolj razposajenimi na tribuni je bil legendarni Peter Schmeichel, kajti njegov 30-letni sin Kasper je bil znova najboljši Leicestrov igralec. Z bravuroznimi paradami je svoj klub najprej obdržal med živimi v Sevilli, povsem enako je bilo na povratnem obračunu. Za nameček je na obeh tekmah ubranil enajstmetrovko. In še pred sedmimi leti je bil vratar Notts Countyja v angleški četrti ligi ...

»Najlepši občutek je, ko pripomoreš k ekipnemu uspehu,« je povedal nasmejani Kasper Schmeichel. »Končno smo spet zaigrali kot v prejšnji sezoni. Vsi v ekipi smo prehodili dolgo pot do uspeha. Nekoč sem bil v četrti ligi, zdaj bom branil v četrtfinalu lige prvakov.«

Takoj so si dala duška angleški šaljivci. Spomnili so, da je Arsenal v zadnjih osmih sezonah lige prvakov vedno izpadel v osmini finala, Leicestru pa je uspelo napredovati že v prvem poskusu. Ampak ob vsem tem misli uhajajo še k enemu posebnežu angleškega nogometa – Nottingham Forest je edini klub, ki je bil večkrat evropski prvak (dvakrat) kot angleški (enkrat).