Tiskane izdaje
Ljubljana – Osvežena Olimpija na čelu z novim trenerjem Igorjem Biščanom je še v obdobju prenove, toda 39-letni Zagrebčan ima na voljo le še dva dneva, da svoje zamisli uveljavi v praksi. Četrtkova prva preizkušnja v kvalifikacijah za evropsko ligo na Finskem bo bržkone usmerjala Olimpijino pot v novi sezoni.
V kolikšni meri je četrtkova blejska generalka s kosovskim prvakom KF Trepça'89 (1:1, Abass) odkrila Olimpijo pod Biščanovo taktirko? To je bilo za predsednika kluba Milana Mandarića, neuradnega prvega kadrovika Mladena Rudonjo, peščico navijačev in novinarja ključno vprašanje. Popolnega odgovora po dobrih 90 minut prijateljskega dvoboja (tretjega in zadnjega v pripravljalnem obdobju) v peklenskih razmerah s skoraj 40 stopinjami Celzija pod blejskim gradom seveda ni bilo mogoče dobiti, toda obrisov, kakšna bi lahko bila Olimpija, ni bilo mogoče skriti.
Olimpijina začetna enajsterica je bila naslednja (4-2-3-1): Vidmar; Ilić, Mitrović, Zarifović, Štiglec; Cretu, Tomić; Abass, Brkić, Oduwa; Eleke. Prva in najvidnejša sprememba je bila menjava v vratih. Neprepričljivega mladega Roka Vodiška, ki še lep čas ne bo št. 1, če ne bo krepko izpopolnil igre z žogo v nogah, je zamenjal Nejc Vidmar. Z avtoritativno držo, poveljevanjem in spodbujanjem je Vidmar takoj dal vedeti, da je trenerjevo zaupanje vzel zelo resno in se je tudi na igrišču prelevil v njegovo desno roko. Komunikacija v treh jezikih – angleščini, srbohrvaščini in slovenščini – je 28-letnemu Ljubljančanu tekla kot po maslu, toda prva resnejša akcija in tudi gol tekmecev je razkril ključno slabost: Vidmarju manjka nekaj centimetrov, v nogah in v rokah. Pri golu, razen če bi imel daljše roke ali noge, ni mogel storiti veliko.
Rekonvalescent Branko Ilić je po sili razmer zaradi poškodbe Denisa Klinarja, ki bo na voljo šele konec naslednjega meseca, zasedel vlogo desnega bočnega branilca. Njegov kolega na levi strani je Dino Štiglec, oba pa sta silno omejena v napadalni igri. Olimpija na pobege po krilih in predložkih branilcev v napadu ne bo mogla računati. Štoperja Nemanja Mitrović in Aris Zarifović sta bila čvrsta, zanesljiva še ne.
Za ustvarjalnost v igri naj bi skrbela Alexandru Cretu in Tomislav Tomić. Romun ga je spet lomil z izgubljenimi žogami in je bil pri tekmečevem golu delni krivec z napačno podajo. Njegov status prvokategornika visi v zraku, saj ni vlival zanesljivosti. Novinec iz Zrinjskega Tomić je pustil soliden vtis. Močan je bil z žogo v nogah in predvsem je ni zapravljal.
Četverica igralcev spredaj je bila sila nekonkretna. Napad je bil v veliki meri žrtev pomanjkanja igre, ki je bila v minuli sezoni ena od ključnih težav in tudi v tej se obetajo. Proti tekmečevi organizirani in obrambni postavitvi se bodo zeleno-beli težko naigrali. Blessing Eleke je bil povsem nebogljen, zaradi svoje nogometne neinteligence, še bolj pa zavoljo nesposobnosti soigralcev in deloma neustreznega sistema igre. Zakaj Biščan ne poskusi z igro dveh napadalcev, da bi soigralci lahko izpeljali kombinatorne akcije in pripravljali priložnosti?
Nathan Oduwa je na igrišču kot otrok, prvi novinec in morebitni plejmejker Goran Brkić ni bil prepričljiv in ni pokazal, da bi lahko bil okrepitev. Issah Abass je bil svetla izjema.
Če kje, potem ima Olimpija rezerve in moč v široki notranji konkurenci.
