Olimpija za veselico brez divjanja na igrišču
Danes ob 16. uri zadnje dejanje 27. sezone 1. SNL. V Mariboru tudi zadnja tekma za rekorderja med trenerji Darka Milaniča?
Odpri galerijo
Lovro Bizjak (desno) je v zadnjem dvoboju v Stožicah z izenačujočim golom za 1:1 pokvaril solidno predstavo Filipa Uremovića.
Foto Roman Šipić
Po desetih mesecih bo nekaj minut pred 18. uro konec neznank o tem, kdo bo nogometni prvak za sezono 2017/18. Uganka je le še, bo Olimpija drugič (šestič z ugaslo predhodnico) najboljša ali Maribor petnajstič? Ljubljančane čaka peklenskih 90 minut v Domžalah, Mariborčane v Ljudskem vrtu na papirju močnejši trening z Gorico. Drugi neznanki zadnjega, 36. kola 1. SNL (vse tekme ob 16. uri), ki potrebujeta le še potrditev, sta: bo Rudar 4. in Triglav 9.?
Domžale: Domžale – Olimpija (sodnik Damir Skomina): Prvi vrhunec zadnjega derbija je trajal dobri dve uri oziroma 126 minut. Toliko je domžalski klub potreboval, da je prodal vse vstopnice. Zanimanje je tolikšno, da bi bile polne tudi Stožice. Olimpijinim navijačem so gostitelji velikodušno namenili 850 vstopnic, med 3000 navijači bo zanesljivo dihala za zeleno-bele in se znojila vsaj polovica duš, tudi druga polovica bo intimno v veliki meri za sosede, in ne za vijolične. Ampak na igrišču, če gre verjeti napovedim iz domačega tabora in Štajerca na trenerskem stolčku Simona Rožmana, bo divjala bitka. Morda si jo on želi, saj se v tekaško višjem ritmu bolje znajdejo Domžalčani kot Ljubljančani, ki jim trener Igor Bišćan brzda vajeti. Zagrebčan bo storil vse, da bo Olimpija poskušala uveljaviti nadzorovano premoč na igrišču, saj zeleno-belim zadostuje že točka. Če bi zašli v neprijetnosti, pa ima Bišćan na voljo tudi drugo skrajno različico – napad za vse ali nič, kot ga je imel v Ljudskem vrtu, kjer je bil že bivši. Ampak ta način igre ni odvisen od trenerjevih navodil, marveč od navdiha, spretnosti in sposobnosti igralcev. In še kanček o pravičnosti: če bi Olimpija izgubila edino spomladansko tekmo in z njo tudi naslov, potem bi bilo to res nepravično.
Maribor: Maribor – Gorica (Nejc Kajtazović): Konec muk z manjšo napako. Luka Zahović je bržčas že igral zadnjo tekmo v Ljudskem vrtu pred vnovičnim odhodom v tujino. Goriški velikan Miran Burgić se je od svojih navijačev poslovil z dvema goloma, jutri bo kariero sklenil v hramu slovenskega klubskega nogometa. Le starejši domači navijači se še spomnijo, da je Zasavec v goriški šampionski sezoni zabil kar štiri gole Mariboru, enega tudi v LV. Verjetnost, da bi jim ga še v zadnji tekmi, je majhna, tako kot je možnost, da bi Gorica presenetila Mariborčane. V vijoličnem taboru je tekma ena stvar, druga je notranje prerazporejanje sil. Ne bi bilo presenečenje, če bi bila za enega od najbolj marljivih trenerjev in z največ lovorikami v SNL Darka Milaniča tekma z Gorico, ki jo je vodil pred prihodom na Štajersko, zadnja na vijolični klopi. Strokovnih napak iz velikega derbija, izpeljanih pod vplivom uveljavljanja ega, športni direktor Zlatko Zahović ni pozabil in jih še zlepa ne bo.
Velenje: Rudar – Triglav (Bojan Mertik): Rudarji si zaslužijo vsaj gromek aplavz navijačev za zgledno izpeljano sezono in 4. mesto. Teoretično ga še lahko izgubijo, ampak zmagi Gorice v Mariboru in Triglava v Velenju sta znanstvena fantastika.
Krško: Krško – Celje (Roberto Ponis): Lepa, atraktivna in učinkovita revijalna tekma bi bila nagrada za domačo številčno navijaško podporo skozi sezono. Kdo ve, kaj bo prinesla naslednja. Tudi pri Celju, ki je pod taktirko Dušana Kosića ugajalo večji del sezone, izgubljalo pa odločilne tekme, se bo treba odločiti: ali naprej s povečanim vložkom in naskokom na vrh ali pa z ugajanjem in upanjem, da bo igrivost v ospredje porinila še kakšnega tehnično dovršenega igralca. Kot je v tej Rudija Vancaša Požega.
Nova Gorica: Ankaran Hrvatini – Aluminij (Dejan Balažic): Slabost licenciranja je, da se do zadnjega rešujejo nerešljivi. Če bi pri NZS to upoštevali, bi se izognili neprijetnostim, s katerim se srečujejo in rešujejo junija. Ankarana ni več, zdaj gre za 1. SNL, bi lahko v športni besednjak prenesli besede nekdanjega uglednega politika. Tragedija za Triglav pa bi bila, da bi Ankaran zmagal in ga potisnil na 10. mesto. Izpadla bosta pa oba. Aluminij se bo lahko taktično pripravljal za zadnje dejanje sezone – sredino finalno tekmo pokala NZS proti Olimpiji v Stožicah.
Domžale: Domžale – Olimpija (sodnik Damir Skomina): Prvi vrhunec zadnjega derbija je trajal dobri dve uri oziroma 126 minut. Toliko je domžalski klub potreboval, da je prodal vse vstopnice. Zanimanje je tolikšno, da bi bile polne tudi Stožice. Olimpijinim navijačem so gostitelji velikodušno namenili 850 vstopnic, med 3000 navijači bo zanesljivo dihala za zeleno-bele in se znojila vsaj polovica duš, tudi druga polovica bo intimno v veliki meri za sosede, in ne za vijolične. Ampak na igrišču, če gre verjeti napovedim iz domačega tabora in Štajerca na trenerskem stolčku Simona Rožmana, bo divjala bitka. Morda si jo on želi, saj se v tekaško višjem ritmu bolje znajdejo Domžalčani kot Ljubljančani, ki jim trener Igor Bišćan brzda vajeti. Zagrebčan bo storil vse, da bo Olimpija poskušala uveljaviti nadzorovano premoč na igrišču, saj zeleno-belim zadostuje že točka. Če bi zašli v neprijetnosti, pa ima Bišćan na voljo tudi drugo skrajno različico – napad za vse ali nič, kot ga je imel v Ljudskem vrtu, kjer je bil že bivši. Ampak ta način igre ni odvisen od trenerjevih navodil, marveč od navdiha, spretnosti in sposobnosti igralcev. In še kanček o pravičnosti: če bi Olimpija izgubila edino spomladansko tekmo in z njo tudi naslov, potem bi bilo to res nepravično.
Maribor: Maribor – Gorica (Nejc Kajtazović): Konec muk z manjšo napako. Luka Zahović je bržčas že igral zadnjo tekmo v Ljudskem vrtu pred vnovičnim odhodom v tujino. Goriški velikan Miran Burgić se je od svojih navijačev poslovil z dvema goloma, jutri bo kariero sklenil v hramu slovenskega klubskega nogometa. Le starejši domači navijači se še spomnijo, da je Zasavec v goriški šampionski sezoni zabil kar štiri gole Mariboru, enega tudi v LV. Verjetnost, da bi jim ga še v zadnji tekmi, je majhna, tako kot je možnost, da bi Gorica presenetila Mariborčane. V vijoličnem taboru je tekma ena stvar, druga je notranje prerazporejanje sil. Ne bi bilo presenečenje, če bi bila za enega od najbolj marljivih trenerjev in z največ lovorikami v SNL Darka Milaniča tekma z Gorico, ki jo je vodil pred prihodom na Štajersko, zadnja na vijolični klopi. Strokovnih napak iz velikega derbija, izpeljanih pod vplivom uveljavljanja ega, športni direktor Zlatko Zahović ni pozabil in jih še zlepa ne bo.
Velenje: Rudar – Triglav (Bojan Mertik): Rudarji si zaslužijo vsaj gromek aplavz navijačev za zgledno izpeljano sezono in 4. mesto. Teoretično ga še lahko izgubijo, ampak zmagi Gorice v Mariboru in Triglava v Velenju sta znanstvena fantastika.
Krško: Krško – Celje (Roberto Ponis): Lepa, atraktivna in učinkovita revijalna tekma bi bila nagrada za domačo številčno navijaško podporo skozi sezono. Kdo ve, kaj bo prinesla naslednja. Tudi pri Celju, ki je pod taktirko Dušana Kosića ugajalo večji del sezone, izgubljalo pa odločilne tekme, se bo treba odločiti: ali naprej s povečanim vložkom in naskokom na vrh ali pa z ugajanjem in upanjem, da bo igrivost v ospredje porinila še kakšnega tehnično dovršenega igralca. Kot je v tej Rudija Vancaša Požega.
Nova Gorica: Ankaran Hrvatini – Aluminij (Dejan Balažic): Slabost licenciranja je, da se do zadnjega rešujejo nerešljivi. Če bi pri NZS to upoštevali, bi se izognili neprijetnostim, s katerim se srečujejo in rešujejo junija. Ankarana ni več, zdaj gre za 1. SNL, bi lahko v športni besednjak prenesli besede nekdanjega uglednega politika. Tragedija za Triglav pa bi bila, da bi Ankaran zmagal in ga potisnil na 10. mesto. Izpadla bosta pa oba. Aluminij se bo lahko taktično pripravljal za zadnje dejanje sezone – sredino finalno tekmo pokala NZS proti Olimpiji v Stožicah.
