Olimpijo lahko vodi samo prvak

Brane Oblak, Bojan Prašnikar, Branko Zupan o tem, kdo je dober trener, kakšne so njegove značilnosti in odlike.

Objavljeno
29. julij 2016 03.21
mpi nogomet
Gorazd Nejedly
Gorazd Nejedly
Ljubljana – Kdo je dober trener in kaj pomeni biti dober trener? Na vprašanje so poskusili odgovoriti najboljši slovenski nogometaš v zgodovini, nekdanji selektor in državni prvak Brane Oblak, najuspešnejši klubski trener in nekdanji selektor Bojan Prašnikar ter trener in selektor najuspešnejše selekcije do 21 let Branko Zupan.

V tem desetletju nesporni klubski zmagovalec med trenerji Darko Milanič je bil med vijoličnimi privrženci eden od najbolj nezaželenih. Podobno glasnih in ostrih kritik je deležen zdajšnji trener Olimpije Rodolfo Vanoli. Prvi je prvenstvo končal kot drugi, drugi je bil prvak. Milanič je kritike – začasno – utišal z rezultati v Evropi in tudi zavoljo soglasja med navijači, da je Maribor v obdobju prenove. Vanoli je v kvalifikacijah za ligo prvakov izgubil z vendarle boljšim tekmecem. V nenavadnem in atraktivnem dvoboju so goli padali kot za stavo, v prvenstvu s »popačeno« podobo zmaguje. In je, kot je bil prej Milanič, zaznamovan kot »slab trener«.

V Sloveniji je zaznati trk strokovnih ocen in mnenj o tem, kaj opredeljuje trenerja. »Dober trener ima vselej vpliv. Od slabih se loči tudi po podobi, je markanten. Neprivlačen zunanji videz je lahko velika ovira. Toda bistveno je, da igralcem zna pokazati, kako in kaj je treba izboljšati. V večini primerov to zmorejo le nekdanji igralci. Kdor nima igralske zgodovine, mora imeti igralce, ki že vse znajo. Za dobrega trenerja je pomembno, da ve, kaj išče in kaj zmore, ter se zna prilagoditi razmeram in zahtevam okolja,« je poudaril Brane Oblak, ki je oster do večine slovenskih trenerjev, ker se z njimi ne more pogovarjati o nogometu. Kot pravi, preprosto ne vidijo, kar vidi on.

Prašnikarjev pogled zajema več prvin: »Osnova je znanje nogometa. Dober trener mora biti strokovnjak s poznavanjem različnih psiholoških ved, da jih lahko združuje v sistem, da narekuje način vodenja, sprejema okolje, podatke in jih tudi posreduje. Ob igrišču se izlušči podoba trenerja. Če so njegove zamisli pravilne, jih najprej sprejemajo igralci, nato se odražajo v rezultatih. Igralci so tisti, ki najhitreje začutijo in vidijo, kdo zna in kdo ne, s kom lahko zmagujejo in napredujejo.«

Zupan je izpostavil pomen širšega nabora znanj, ki pa brez ustreznega razumevanja vloge menedžerja ne bo obrodil želenih sadov. »Trener je menedžer. On vodi moštvo in narekuje način dela. Na voljo ima najboljše ljudi, a mora pravilno oceniti njihove sposobnosti. Brez občutka za delo z ljudmi in širšega znanja ne more biti uspešen,« je prepričan Zupan.

Nemalo je primerov, ko so trenerji odlični v malih klubih, a neuspešni v velikih. V slovenskem nogometu je bilo takšnih primerov veliko. »Olimpijo ali Maribor lahko vodi samo trener, ki je enkrat že bil zmagovalec in zna osvajati lovorike. Toda mora upoštevati, da nima veliko taktične izbire, saj mora v slovenski ligi igrati izključno napadalno. V Evropi lahko tudi taktizira,« je poudaril Oblak.

Prašnikar je izpostavil še starostno omejitev. »Mlad trener ne more voditi starejših igralcev. Življenjske izkušnje so zelo pomembne,« je povedal edini slovenski trener z izkušnjo v najmočnejši nemški »bundesligi«, ki se je dotaknil tudi porekla trenerja.

»Da si bil nekoč aktiven nogometaš, je prednost, nogomet čutiš drugače. Od nekod moraš izhajati, toda če si ostal na ravni igralca, te hitro povozijo. Znanje, ki si ga dobil kot igralec, je treba nadgrajevati.«

Seveda trenerjevo znanje ne zadostuje, če nima kakovostnega igralskega kadra. In če ni rezultatov, še ne pomeni, da je trener slab. »Rezultat je eno od meril, drugo je, da je trener ustvaril prepoznavno igro. Kratkoročno v naši ligi tega cilja domala ni mogoče izpeljati, pri čemer je treba jasno ločiti, kaj je dober nogomet, da bi lahko govorili o dobrem trenerju. V nogometu je najtežje doseči kontinuirano napadalno igro s posestjo žoge na nasprotnikovi polovici in ustvarjanjem priložnosti. Najlažje se je braniti in preko nasprotnih napadov premagovati tekmece. Da bi dosegel raven napadalnega nogometa, je treba imeti občutek za prepoznavo odlik in značilnosti igralcev,« je Zupan poskušal razjasniti ločnico med dobrim in slabim trenerjem.