Po dedku Branku in sinu Marku še vnuk Luka

Ljubljana – Bliskovito je Olimpija izpeljala menjavo trenerja in po pričakovanju je Rodolfa Vanolija nasledil Luka Elsner. Po nestorju slovenskih trenerjev Branku, očetu Marku, nekdanjem reprezentantu nekdanje Jugoslavije, je 34-letni Luka tretji iz dinastije Elsner v zeleno-beli družini.

Včerajšnji dnevni red je bil pester in še preden je Olimpija razkrila ime novega trenerja, so Domžale razblinile vse neznanke. Bilo je brez presenečenj: na domžalski klopi je Elsnerja nasledil nekdanji celjski trener in dosedanji član širšega domžalskega strokovnega štaba Simon Rožman, kar je pomenilo, da jo je proti Stožicam in zeleno-belim »ucvrl« Elsner.

Mladi Ljubljančana z že kar zajetno kilometrino v 1. SNL je bil prvi in glavni kandidat Nenada Protege, s čimer je športni direktor naposled dobil popolna pooblastila predsednika Milana Mandarića za oblikovanje športnega dela kluba tudi v najvišjem delu piramide, članskem moštvu. Trener po njegovem okusu je bil še edini manjkajoči kamenček v mozaiku Olimpije z Ljubljančani v glavnih vlogah. Četudi po Luki delno teče tudi štajerska kri (dedek Branko je v Ljubljano prišel iz Maribora) in je dobršen del mladosti preživel v Franciji v Nici, ima njegova kri še največ odtenka »zelene« barve. Prvi slovenski »nogometni« doktor Branko, je Olimpijo vodil v dveh mandatih (1964/67, 1977/78), oče Marko je na Olimpijo prišel iz Slovana in je pred odhodom k Crveni zvezdi igral za Olimpijo tri sezone (1980/83).

»Presrečen sem, da sem se pridružil tej lepi zgodbi, polni zgodovine, ki je povezana tudi z mojo družino. Zagotovo je to lep trenutek zame. Preteklost je zelo pomembna in je navdih za prihodnost, imam občutek imam, da sem se nekoč v tem že videl. Zagotovo je motivacija še večja,« je ob predstavitvi v družbi predsednika Mandarića in Protege povedal Elsner, ki je bil kar dvanajst sezon »vojak« Domžal, zadnje tri sezone kot trener.

Prestop k Olimpiji je korak naprej v Elsnerjevi trenerski karieri, v kateri si je pridobil sloves marljivega, natančnega in sistemskega strokovnjaka. Toda način igre, ki ga je uveljavljal z Domžalami pri Olimpiji, zagotovo ne bo naletel na prijazen sprejem navijačev, če ne bo spremenil vsaj dela filozofije. Tega se Elsner tudi zaveda. Če je doslej veljalo, da so bili zanj v Domžalah vzor madridski Aletico in njegova čvrsta, ostra, delavna in disciplinirana obrambna igra, bo pri Olimpija drznejša, pogumnejša, morda tudi bolj pobalinska.

»Na vsak način bi rad, da Olimpiji ob vseh domžalskih odlikah vcepim še več kombinatorike, posesti žoge in privlačne igre. Najlažje bi pojasnil, da si želim narediti preskok od Atletica do Barcelone. Na igrišču moramo zmagovati tudi z načinom,« je bil Elsner slikovit in pogumen. Tudi zato, ker je, kot je povedal, dozorel v pol leta, kolikor je minilo od prve Olimpijine ponudbe za selitev v Ljubljano.

Prav nič skrivnosten ni bil Elsner pri razkrivanju svojih taktičnih zamisli in takoj pometel razvpitih Vanolijevih 3-5-2 pod prag. »Moja osnovna zamisel je, da poskušamo uporabljati postavitev 4-3-3, ker je to idealen sistem za profil naših igralcev in nujen za moštvo, ki želi biti dominantno, napadalno in hkrati imeti ravnotežje, ko žogo izgubi,« je povedal Elnser, ki je iz Domžal pripeljal tudi pomočnika Roka Hanžiča.

Da je osnovni cilj in hkrati zahteva naslov prvaka, pa je vedel, še preden je prišel.