Po Mariu na Bavarskem ustrahuje Josip

V švicarsko-hrvaškem nogometnem dvoboju zasijal novi švicarski adut hrvaškega rodu Josip Drmić.

Objavljeno
09. marec 2014 00.33
FBL-WC2014-SUI-CRO-FRIENDLY
G. N., šport
G. N., šport
Ob imenitni igri in dveh golih Josipa Drmića so pri največjem švicarskem tabloidu Blic evforično zapisali. »Zvezda je rojena!« Vesel je bil tudi nogometni selektor Švice Ottmar Hitzfeld, ki je v bravurozni predstavi svojega varovanca proti Hrvaški užival. Hkrati je še zaostril konkurenco za položaj prvega napadalca na mundialu v Braziliji.

Nenavaden razplet je dobila prijateljska tekma med Švico in Hrvaško, ki je bila iz slovenskega zornega kota zanimiva predvsem zaradi vnovičnega soočenja s Švico v kvalifikacijah za EP leta 2016 v Franciji. Komaj 21-letni Drmić je na mah osvojil srca švicarskih nogometnih privržencev in legendarnega selektorja. Ogrozil je status svojega sostanovalca na reprezentančnih akcijah Harisa Seferovića. Napadalec španskega prvoligaša Sociedada iz San Sebastiana je bil do tekme s Hrvaško prvi napadalec.

»Bil je odličen, toda nisem še povsem zadovoljen, se še razvija v odličnega napadalca. Ne vem še, kdo bo v Braziliji igral v konici napada. Upam, da bo Seferović pri Sociedadu dobil več priložnosti, ampak na koncu bo odločila trenutna forma,« je izkušeni Nemec miril evforijo po tekmi v St. Gallnu, kjer ob štirih golih ni bilo zmagovalca, strelca pa sta bila le dva – ob Drmiću še »pravi« Hrvat, neuničljivi Ivica Olića, ki je že v 35. letu starosti. Tudi on je bržčas dobil interni boj za zamenjavo Maria Mandžukića, ki bo uvodno tekmo SP proti Braziliji izpustil zaradi kazni.

Saj ni res, pa je. Tako nekako bi lahko opisali spodrsljaj hrvaških lovcev na nogometaše njihovega rodu. V tem so bili doslej tako rekoč stoodstotni. Kar so želeli, so ujeli. In praviloma zadeli. Prav neverjetno je, da so spregledali nadarjenost 183 cm visokega Drmića, ki so ga imeli tako rekoč pred vrati, a so tehtali toliko časa, da jih je prehitel Hitzfeld in mladega nogometaša porinil v svojo reprezentanco. Krivec je prav zdajšnji selektor Niko Kovač, ki je kot selektor do 21 let vedel, kdo je Josip in iz kakšnega testa je.

»Všeč mi je, bil je najboljši v mladi reprezentanci in je tip napadalca, ki bi zanesljivo končal v hrvaškem dresu. Ampak zdaj je že prepozno, tako kot sta Rakitić in Petrić končala v hrvaškem dresu, tako je Drmić v švicarskem. S tem se moramo sprijazniti,« je dejal Kovač, ki bi pred meseci dal samo namig in zagotovo bi Drmić izbral Hrvaško.

Josipovi starši sicer izvirajo iz BiH iz Viteza, a zdaj že vrsto let živijo v Omišu. Paradoks je, da je Niko Kovač sin hrvaških imigrantov, ki se je rodil v Berlinu in v Nemčiji odraščal ter se uveljavil kot eden najboljših nogometašev v bundesligi. Med drugim je igral tudi za Bayern.

Enajst Drmićevih golov v 22 tekmah v bundesligi buri duhove. Kar osem ali 50 odstotkov vseh Nürnbergovih jih je zabil v gosteh, več jih je v najboljših ligah dosegel le Cristiano Ronaldo. Njegov slog igre je sicer bolj podoben pravemu Ronaldu, ki bo v Braziliji kot član prireditvenega odbora gostil švicarskega asa. Gole Drmić zabija s prefinjenim občutkom, njegovi šprinti so kratki, streli pa predvsem premišljeni in ne kar na polno, pa kar bo, bo. Niti ni izrazit sebičnež. V statistiko je dodal tudi tri asistence, predvsem pa je raznovrsten. En gol z glavo, štiri z desno nogo, šest z levo je njegov izkupiček v majici Nürnberga. Na Bavarskem doživlja nogometni razcvet, kot Mario Mandžukić v slavnejšem bavarskem klubu Bayernu.

»Drugače je kot v Zürichu, kjer si se lahko sprehajal, ne da bi te kdo prepoznal. Tu te na vsakem koraku, nogomet je tako rekoč vse. Paziti moraš, kam greš, kaj piješ ...« je primerjal življenje nogometaša v Zürichu ali Nürnbergu, od koder pa bi lahko hitro odšel v močnejši in boljši klub, če bo tako učinkovito nadaljeval sezono in jo morda začinil še z mundialskimi goli.