Po porazu se je začela pravljica

Slovenski nogometaši imajo proti reprezentancam z Otoka malo uspeha, a veliko zanimivih spominov.

Objavljeno
26. marec 2016 01.40
Aljaž Vrabec
Aljaž Vrabec
Ljubljana – Dvanajst tekem in zgolj ena zmaga. Takšen je izkupiček slovenske nogometne reprezentance v obračunih s selekcijami z Britanskega otočja. Do zdaj se Slovenija ni pomerila zgolj še z Irsko, v ponedeljek pa bo že tretjič gostovala v Belfastu pri Severni Irski.

Ravno proti Severni Irski je slovenska izbrana vrsta dosegla edino zmago. Z 2:0 jo je ugnala v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo leta 2010. Tekmo v Ljudskem vrtu sta v zgolj dveh minutah odločila Milivoje Novaković in Zlatan Ljubijankić, ki se je pozneje huje poškodoval. Odsoten je bil tri mesece, usoden pa je bil oster prekršek Jonnyja Evansa, ki je tedaj igral pri Manchester Unitedu, zdaj je član WBA. »Zmagali smo kot ekipa, ki je dozorela. Ves čas smo čakali na pravo priložnost in jo na koncu mojstrsko izkoristili. Res je bilo nekaj težkih trenutkov, tudi sreča nas je poljubila. Na trenutke smo igrali preveč na dolge žoge, ko smo prevzeli njihov način igre, toda na koncu smo zasluženo zmagali,« je jeseni leta 2008 govoril takratni slovenski strateg Matjaž Kek.

Čeprav je šlo za pomembno zmago na začetku kvalifikacij, je bila uvrstitev na svetovno prvenstvo še pobožna želja. Marsikaj se je namreč zapletlo na povratni tekmi v Belfastu, kjer je Slovenija zgubila z 0:1. Kekova četa je pristala na predzadnjem mestu v skupini s petimi točkami zaostanka za Severno Irsko, ki je imela tekmo več, in štirimi točkami zaostanka za Slovaško, ki je imela tekmo manj. Slovenci so imeli nekaj smole, saj je Robert Koren pri izidu 0:0 stresel prečko. Veliko prahu je dvignil zmagoviti gol Severnih Ircev, saj je nespretno posredoval slovenski vratar Jasmin Handanović, medtem ko je bil njegov bratranec Samir poškodovan. Čeprav je moral poslušati kritike, naj odide s slovenske klopi, je selektor Kek ostal miren: »Še čisto nič ni izgubljeno, treba je zgolj zbirati točke naprej. Upam, da bomo imeli mir, saj ni razloga za paniko. Sposobni smo dobiti vse naslednje tekme.«

Imel je prav. Slovenija je dobila vse štiri tekme do konca rednega dela kvalifikacij in osvojila drugo mesto v skupini. Na krilih nogometne evforije so slovenski reprezentanti v dodatnih kvalifikacijah ugnali še Ruse in se drugič v zgodovini uvrstili na svetovno prvenstvo. Toda po koncu mondiala v Južni Afriki je kmalu prišla streznitev. V Kekovi reprezentanci so se pojavila nesoglasja, ustvarila sta se dva klana, selektor je čutil tudi vedno več pritiska različnih interesnih skupin. Izbrana vrsta ni bila več najbolje pripravljena, kar je takoj na začetku novih kvalifikacij za evropsko prvenstvo kaznovala Severna Irska. Po tem porazu se je razblinila pozitivna energija in slovenska selekcija je ostala brez uvrstitve na EP.

Matjaž Kek je bil tudi selektor na prvih slovenskih obračunih proti najslovitejši zasedbi z Otoka. Z Anglijo je Slovenija najprej zaigrala na prijateljskem obračunu na novem Wembleyju (poraz 1:2) in nato še na svetovnem prvenstvu na zadnji tekmi skupinskega dela. Spet je izgubila (0:1), toda Kekova zasedba je kljub temu upala na zgodovinski preboj v osmino finala. Sanje so razblinile, ko so ZDA na drugi tekmi v skupini v sodnikovem podaljšku ugnale Alžirijo. »Naj gre vse skupaj k vragu,« je bil kratek in jedrnat selektor Kek in povzel misli celotnega slovenskega naroda. Anglija je bila pozneje skupaj s Slovenijo še v zadnjih kvalifikacijah za EP in bo tudi v prihodnjih za SP. Boleč je bil lanski poraz v Stožicah. Nejc Pečnik je naprej v 84. minuti izenačil na 2:2, le dve minuti pozneje je zmago Angliji prinesel Wayne Rooney.

V spominu je ostal še poraz z 0:3 proti Škotski leta 2005, kar je bil zadnji obračun kvalifikacij za SP 2006. Reprezentanco je takrat vodil Branko Oblak. Slovenija ni imela več možnosti za napredovanje, nosilci tedanje selekcije pa so bili Milenko Ačimović, Nastja Čeh in Sebastjan Cimerotić. V enako brezupnem položaju so bili tudi Škoti, toda v Slovenijo je prišlo več sto njihovih navijačev. Prešerno razposajeni in oblečeni v tradicionalne kilte so se po tekmi pripeljali v Ljubljano in zasedli vse odprte gostinske lokale.