Po Rooneyjevih poteh

»Odličen način, da končaš vikend,« je mladi član Evertona Ross Barkley čivknil po nedeljski zmagi nad prvakom Leicestrom s 4:2. Zmago je šel s prijatelji zapit v enega od nočnih lokalov v Liverpoolu. Zapletel se je v pogovor z nekim gostom in ... naslednji dan zavzel glavne vesti v črni kroniki.

Očitno odrezav pogovor z enim od gostov se je končal s klasičnim nokavtom. Potem ko sta izmenjala nekaj besed, je sogovornik nič hudega slutečega 23-letnega angleškega reprezentanta s krošejem položil na tla. Po spletnih forumih sodeč si je udarec prislužil zato, ker je menda zapeljeval neko dekle. Zato, ker razvajeni nogometni milijonarji bahaško »kradejo« dekleta normalnim »lokalcem«. Napad so ujele varnostne kamere portalov, incident je posnel tudi eden od uslužbencev in Barkley je v trenutku postal tragični zvezdnik spletnih portalov. Vodstvo nočnega kluba je zaposlenega, ki je javnosti posredoval posnetek, takoj odpustilo.

Za Barkleyja je ta nesrečni pripetljaj, ki se je zanj k sreči končal brez hujših posledic, saj je že v ponedeljek normalno treniral, sodil v paket letošnjih neprijetnosti. Nekaj vznemirjenja je povzročil s čivkom, v katerem je ponagajal selektorju Garethu Southgatu. V njem je naštel zadnjih sedem tekem angleške reprezentance, katere del je bil, a kot edini od klicanih ni igral niti minute.

Mnenja o njegovih nogometnih veščinah, med katerimi je tudi čezmerna srčnost, z drugo besedo bojevitost ali pa kar grobost, so deljena. Del angleških strokovnjakov je prepričan, da sodi v kategorijo Angležev, ki morajo biti osrčje moštva »treh levov«, drugi ga uvrščajo v kategorijo provincialcev, katerih vrhunec so najboljša moštva za najboljšimi. Kot je njegov Everton. Toda Evertonov otrok je bil član vseh najboljših angleških selekcij, od najmlajše naprej. Je eden najbolj opevanih v svojem rodu, vendar bo moral storiti najpomembnejši korak v karieri, če bo želel prestopiti v zvezdniški razred – oditi iz Evertona. Podobnega, kot je naredil najdražji angleški branilec John Stones, ko je iz Goodison Parka odšel v Manchester k Cityju. Ali že pred poldrugim desetletjem Wayne Rooney, ki je prestopil k Manchester Unitedu.

Kdo ve, morda je bil klasični nokavt zadnji manjkajoči razlog za njegov odhod. Prav njegov status v Evertonu je ta trenutek ena glavnih nogometnih tem na Otoku. Konec prihodnje sezone mu bo potekla pogodba. Klub se na vse kriplje trudi, da bi ga zadržal, ponuja mu tedensko povišico s 70.000 na 110.000 evrov. Trener, Nizozemec Ronald Koeman, ga svari, da ni dovolj usposobljen za prestop v močnejši klub.

»Taktično še ni dovolj napredoval. Moral bo popraviti učinkovitost in ustvarjalnost v napadalnem delu igre. Obrambno je že na vrhunski ravni, saj je telesno izjemno močan. A se bo moral tudi brzdati, preveč je agresiven,« je nekdanji učenec Johana Cruyffa in kapetan Barcelone nanizal odlike in slabosti svojega varovanca in pojasnil razvojno pot mladih igralcev, kakršen je Barkley.

»Tudi na Nizozemskem sem poznal veliko igralcev, ki so v starosti 16, 17 let močno prekašali vrstnike. Ker so bili telesno močnejši in tudi boljši od drugih. Toda prišlo je obdobje, ko so bili vsi močni, odlični nogometaši in je bilo treba ločevati boljše od dobrih. Tiste, ki v nečem izstopajo, kar je najtežje. S tem se zdaj sooča Ross,« je bil iskren Koeman in je dal vedeti, da še ni v kategoriji igralcev, v kateri bi ga radi videli predvsem Angleži – z vrednostjo 100 milijonov evrov. Rojaki so v njem prepoznali igralca, ki bi bil lahko sodobna različica upokojenega nemškega zvezdnika Michae­la Ballacka.