Po Srečku Katancu tudi Jan Oblak?

Atletico Madrid izraziti favorit sredine finalne tekme evropske lige z Marseillem. Škofjeločana doslej ustavila Sevilla in Real Madrid.
Fotografija: Jan Oblak je v tej sezoni španskega prvenstva ustavil tri strele od štirih z enajstih metrov.
Odpri galerijo
Jan Oblak je v tej sezoni španskega prvenstva ustavil tri strele od štirih z enajstih metrov.

Ljubljana – Atletico Madrid pred jutrišnjim finalom evropske lige uživa status favorita pred Marseillem, čeprav je v finalih možno vse. Španski klub od leta 2011 vodi karizmatični trener Diego Simeone, ki bo v sredo zvečer resda prestajal kazen, zato bo sedel zgolj na tribunah stadiona v Lyonu. Med glavnimi aduti Atletica za prvo lovoriko po letu 2014 bo škofjeloški vratar Jan Oblak.

Oblak bo naskočil svojo prvo lovoriko po selitvi iz Benfice v Madrid, saj je okrepil rdeče-bele prav po njihovi sanjski sezoni 2013/2014, v avgustovski tekmi za španski superpokal pa Oblak ni dobil priložnosti in je branil vrata Miguel Ángel Moya. Odlični čuvaj mreže od takrat le raste, njegova samozavest se opazno krepi v klubu in reprezentanci. Postal je eden najboljših vratarjev v 115-letni zgodovini kluba, tretjič zapovrstjo se mu nasmiha lovorika zamora za vratarja z najmanj prejetimi goli v španskem prvenstvu. V 36 tekmah je prejel 20 golov, torej 0,56 gola na tekmo, kar je občutno manj kot Barcelonin vratar Andre Ter-Stegen, ki je v 36 tekmah prejel 28 golov (0,78). Oblak je v minuli sezoni prejel zamoro s povprečjem 0,71 gola na tekmo (29 tekem), v sezoni 2015/2016 je celo izenačil rekord španskega prvenstva z 18 prejetimi goli v 38 tekmah (0,47).
 

Griezmann: Oblak najboljši na svetu


Škofjeločan je ostal edini slovenski legionar z možnostjo za mednarodno lovoriko, potem ko se je v evropsko ligo odpravilo devet imen – Črnic (Rijeka), Iličić, Kurtić (Atalanta), Verbič (København), Črnigoj (Lugano), Maroh (Köln), Skubic (Konyaspor), Matavž (Vitesse) in Mevlja (Zenit) –, v izločilne boje tega tekmovanja pa se je podala četverica: Mevlji in Iličiću sta se iz lige prvakov pridružila Kampl (Leipzig) in Oblak (Atletico).

»V tretje gre rado,« si misli Oblak, potem ko je bil dvakrat za las prekratek – leta 2014 v majici Benfice, dve leti pozneje še z Atleticom v ligi prvakov, obakrat pa je potegnil kratko po izvajanju enajstmetrovk (glej tabelo). To je zanimivo, če bi upoštevali dejstvo, da je Oblak vratar z odličnim odstotkom ubranjenih strelov z bele točke. Zgolj v tej sezoni španskega prvenstva je ubranil 75 odstotkov (!) kazenskih strelov, potem ko so bili neuspešni Jonathan Viera (Las Palmas), Aritz Aduriz (Bilbao) in v soboto zvečer še Maročan Faycal Fajr (Getafe). Gol mu je zabil le Willian Jose, brazilski napadalec Reala Sociedada. Zanimivo, zdelo se je, da bi Atletico v sobotni tekmi ohranil nedotaknjeno mrežo, čeprav bi stal med vratnicama ementaler, tako zanesljivo je igrala zasedba Diega Simeoneja. Toda potem je sledila 77. minuta, ko se je Oblak »iz nič« znova prelevil v igralca tekme.

»V Madrid je prišel poln navdušenja in pripravljenosti za garanje, postal je eden najboljših vratarjev na svetu. Upam, da bo tu ostal, saj velike ekipe potrebujejo velike vratarje,« je dejal Diego Simeone, najdražji nogometaš Atletica Antoine Griezmann je šel še dlje: »Jan je najboljši vratar na svetu. Ne zato, ker je moj soigralec, temveč zaradi sojih obramb, s katerimi prihajamo do točk.«
 

Katanec do lovorike leta 1990, Zahoviću in Oblaku se ni izšlo


Rdeče-beli se bodo merili za svojo četrto evropsko lovoriko – 1961. so osvojili pokal pokalnih zmagovalcev, v letih 2010 in 2012 evropsko ligo –, Oblak za svojo prvo. Škofjeločan bi postal šele drugi slovenski nogometaš z zmago v enem od tekmovanj pod dežnikom Uefe. To je uspelo zgolj Srečku Katancu, ko je leta 1990 dvignil pokal pokalnih zmagovalcev v majici Sampdorie. Ljubljančan je bil blizu še večjega podviga tudi leta 1992, ko je Italijane v 112. minuti finala pokala državnih prvakov ustavil strel Barceloninega aduta Ronalda Koemana. Katanec se je meril v finalu pokala Uefa leta 1989 v majici Stuttgarta, ko ga je ustavil Napoli na krilih legendarnega Diega Maradone. Izjemno blizu zgodovinskega podviga je bil tudi Zlatko Zahović, ki je leta 2001 izgubil finalno tekmo lige prvakov z Bayernom. Zahović je v rednem delu tekme zapravil sijajno priložnost za zmago Valencie, nato je bil med tremi igralci Špancev, ki so zgrešili strel z bele točke.

Komentarji: