Po treh kultnih golih novo nemško poglavje

London – Seveda se Španci nogometnemu svetu vedno znova hvalijo s štadionoma v Madridu in Barceloni, v Lombardiji ga ni čez San Siro, v Nemčiji je tekma v Münchnu družabni dogodek najvišje ravni, prav vsi v Evropi pa se vedno znova priklonijo pred Wembleyjem, prizoriščem letošnjega finala lige prvakov.

Zgodovina objekta na londonskem severu razkriva izjemne zgodbe, od velikih nogometnih predstav do motociklističnih in spidvejskih dirk, spektakularnih boksarskih dvobojev in koncertov vodilnih zvezdnikov. Toda dolga desetletja kultno zbirališče s prepoznavnima stolpoma ob glavnem vhodu so pred 13 leti zaprli in se nato ob vložku kar 1,4 milijarde odločili za sodoben objekt.

Podobno, kot bo novi Wembley – novega so odprli maja 2007 – povsem nemški v soboto, ko se bosta v evropskem klubskem finalu med seboj pomerili moštvi iz Münchna in Dortmunda, je bil v slogu črne, rdeče in rumene zastave obarvan tudi na dan slovesa z omenjenim starim objektom. Oktobra 2000 je namreč na »zadnji večerji« Anglija gostila Nemčijo in z njo v kvalifikacijah za SP 2002 izgubila z 0:1. Tako se je na tistem Wembleyju še zadnjič zatresla mreža po zaslugi Didija Hamanna, še kako znanega tudi angleškemu nogometnemu prostoru. Igralec zvezne vrste je namreč lep del svoje aktivne poti preživel prav na Otoku, se med drugim z Liverpoolom veselil tudi zmage v ligi prvakov.

A njegov gol je eden treh, ki so v nemški nogometni zgodovini, ko gre za stari Wembley, prav posebej podčrtani. Prvi pripada finalu SP 1966, ko razpravam o regularnosti tekme ni bilo konca – pri angleškem vodstvu proti Elfu za 3:2 se je žoga od prečke, kot so pozneje pokazale TV kamere, odbila na črto vrat …

Druga dva pa sta nogometno Nemčijo precej bolj razveselila. Zadnjega, Hamannovega, smo omenili, »avtor« preostalega pa je Oliver Bierhoff. Današnji reprezentančni menedžer je namreč v podaljšku finala EP 1996 proti Češki na Wembleyju priboril zadnjo veliko mednarodno lovoriko nemške izbrane vrste. Ta se že pripravlja na Brazilijo 2014, odskočna deska za SP pa bo tudi sobotni dogodek, na katerem bo nemška scena predstavila svojo trenutno moč; Bayern in Borussia sta bila že prvaka, prvič pa bosta igrala med seboj v evropskem finalu.

Prizorišče bo prav posebno in četudi Nemci prav štadiona v Münchnu in Dortmundu štejejo za kultna, opevajo tudi Wembley. S svojim lokom, visokim 133 metrov in dolgim 315, ponuja izjemno podobo s panoramskih točk otoškega glavnega mesta. Streho lahko zaprejo (44.500 kvadratnih metrov), zmagovalci sobotnega večera pa bodo do kraljeve lože in tam čakajoče lovorike morali prek 107 stopnic: po neizprosnem boju v še nedoživetem spektaklu na nemški način v zibelki nogometne igre.