Po velikem Benkovem poku Olimpijino vstajenje

Ljubljana – V Stožicah je odmevalo kot ob šampionskem slavju. Olimpija je z velikim zasukom poraz z 0:1 spremenila v zmago z 2:1 in minimalno prednost za sredino povratno tekmo v polfinalu pokala v Ljudskem vrtu. Maribor je v vodstvo popeljal Dare Vršič v 48. minuti, Leon Benko pa je v 81. in 85. nagradil nepopustljivost Ljubljančanov.

Odziv ljubljanskih navijačev na zadnje pretrese pri Olimpiji je bil v duhu njihovega poslanstva: spodbuden in kar številčen. Kar pa je bilo najpomembneje – na stožiških tribunah ni bilo čutiti vstajniškega vzdušja. Celo nasprotno, po desetih minutah so zeleno-belim na igrišču vse glasneje začeli dajati spodbudo. Po malem so si jo nogometaši zaslužili, z igro kratkih podaj in z žogo v nogah so na trenutke zelo ugajali.

Novi, stari trener Safet Hadžić je pogumno opravil korenite posege v začetni enajsterici. Na izpraznjen položaj poškodovanega Branka Ilića je postavil Arisa Zarifovića, na levem bočnem branilskem položaju je namesto Dina Štigleca začel Mario Jurčević. V vlogi zadnjih zveznih igralcev sta igrala Olimpijina otroka Kenan Bajrić in Nik Kapun, Julius Wobay pa je imel vlogo plejmejkerja, ki je s tehnično dovršeno igro narekoval ritem. Ta resda ni bil visok, a zato se Olimpija ni ujela v zanko visokega ritma, ki bi lahko sprožil nenadzorovano dirko, na katero so upali Mariborčani.

Olimpija je imela v 15. minuti prvo veliko priložnost, dvojno. Denis Klinar je z desne strani preigraval proti sredini in sprožil z levico z 18 m. Vijolični rezervist med vratnicama Matko Obradović je imenitno ubranil strel, a žoga se je odbila do Leona Benka. Ta je z glavo neoviran poskušal ukaniti Obradovića, toda v strelu ni bilo dovolj moči in sinoči mariborska številka 1 je zanesljivo ujela žogo.

Olimpija je brez velikih težav držala vajeti igre in Maribor na »varni razdalji«. Napake si ni smela privoščiti, saj je bilo jasno, da Mariborčani kot največji plenilci čakajo svoj trenutek sreče. Prvo veliko priložnost so si gostje priigrali v 21. minuti. Iz oči v oči z domačim vratarjem Rokom Vodiškom se je soočil Luka Zahovića in potegnil krajšo. Vodišek je strel po tleh z nogo odbil.

Še največjega nasprotnika Ljubljančanov v prvem polčasu je predstavljal glavni sodnik Matej Jug. Prav izzival je s svojim »cinizmom«. Blessinga Elekeja je kaznoval z rumenim kartonom, takoj ko je za to imel priložnost. Pa ni bilo potrebe. Na drugi strani pa je z Aleksom Pihlerjem opravljal prijateljske pogovore in žugal, žugal ...

In ni bilo treba dolgo čakati na naslednjo Jugovo izzivanje. Tokrat je bilo usodno za Ljubljančane. V 48. minuti je Marko Šuler na mariborski polovici s štartom s hrbta in prekrškom – Jug se je naredil »francoza« – priigral »kontro«. Darilo so vijolični mojstrsko izkoristili. V dveh potezah in treh sekundah so zleteli proti Vodišku. Dotlej tako rekoč nevidni Dare Vršič je z leve strani stekel proti Vodišku ter v mojstrskem slogu in neubranljivo zadel pod prečko.

»Prvi polčas« pokalnega dvoboja se je zdel tako rekoč odločen. Ljubljančani čez noč vendarle naj ne bi postali levi, ki jih ni mogoče ukrotiti. Toda zmotili so se vsi, od Mariborčanov do navijačev in do sodnika Juga. Preverjen, a že rahlo pozabljen mariborski učinkovit recept, disciplinirana in čvrsta igra v obrambi ter bliskoviti nasprotni napadi so se razleteli v nepopustljivi in srčni igri »zmajev«. Junak zasuka Benko je v infarktnem finišu v »sidraškem« slogu zabil dva gola. Izenačujočega s škarjicami.