Ukrajina: šport po vojni novo okno v svet

Šport v Ukrajini: nogomet po priljubljenosti številka 1, pozimi vlada biatlon.

Objavljeno
01. november 2015 20.04
S. U., šport
S. U., šport

Manj kot dva tedna ločita izbrano slovensko nogometno vrsto do uvodne tekme dodatnih kvalifikacij za EP z Ukrajino. Pravzaprav staro znanko, saj se je prav prek te reprezentance Slovenija prvič uvrstila na veliko nogometno predstavo. A od eura 2000 se je zgodilo že marsikaj, Ukrajinci so se soočili z novo vojno, na športnem zemljevidu pa doživljali vzpone, a tudi silovite padce.

Tako kot v sedmih desetletjih sovjetskega imperija je tudi v tej dobi nove ukrajinske samostojnosti, torej od poletja 1991, nogomet glede razširjenosti in priljubljenosti z naskokom šport št. 1. Bodisi med političnimi elitami bodisi med navadnimi smrtniki. V primerjavi z nekaterimi drugimi deželami nekdanje federacije hokej ni doživljal takšnega razcveta, prav ukrajinska vrsta denimo caplja za slovensko, iz zornega kota naših risov je ukrajinski hokej vendarle povsem nekaj drugega kot pri Latviji, Belorusiji, Kazahstanu in – jasno – izbrani vrsti svetovnih podprvakov iz Rusije. A ko je moštvo iz Donjecka vstopilo na prestižni vlak tekmovanja KHL, drugega najbolj kakovostnega klubskega na ledenih ploskvah na svetu, je bil na dlani prvi vidnejši korak v smeri nove uveljavitve hokejske igre na evropskem vzhodu. Resda pri kandidaturi za prirejanje svetovnega prvenstva 2016 proti Rusiji ni imela nikakršnih možnosti. Ta je na glasovanje v Bratislavo, maja 2011, prišla kar z Vladimirjem Putinom, ki je povrhu poročevalce nato očaral s poznavanjem različnih športnih tem, protikandidatki Ukrajina in Danska pa sta se raje že pred končno odločitvijo iz glasovanja kar umaknili …

A Skandinavci so dočakali svojo priložnost, prvenstvo hokejske elite bodo priredili 2018., ukrajinske sanje pa je prekinila vojna. Obubožani Donjeck je po pičlem letu bivanja v KHL zapustil tekmovanje, namesto da bi ljudstvo v rudarskem mestu uživalo v spektaklih nogometne lige prvakov v eni najsodobnejših aren stare celine, tudi kot zapuščini imenitnega nogometnega eura 2012, povrhu pa v pokriti dvorani stiskalo pesti za svoje hokejiste, se je moralo soočiti s krutim vsakdanom nesmiselne vojne, v kateri sprti nasprotnici vedno znova prepričujeta svet o svojih resnicah.

»Poslušam oboje, torej tako zagovornike ruskega pogleda na ukrajinsko krizo kot tudi domače patriote, sam pa pri reprezentanci, kar je zame najbolj pomembno, ne opažam težav. Hitro pa sem spoznal, da so Ukrajinci v vseh teh težavah postali bolj ponosni na svojo zgodovino, zastavo, himno, praznike, kar doma kar pogrešam,« nam je pred dnevi dejal Uroš Velepec, od poletja glavni trener ukrajinske ženske biatlonske reprezentance, zlate v štafeti na zadnjih olimpijskih igrah. Podobno kot v drugih deželah nekdanjega sovjetskega prostora biatlonu pripada ugled najbolj priljubljene panoge na snegu, kar podpira tudi domače ministrstvo za šport in tako prav rumeno-modri vrsti na smučeh omogoča razmere na ravni izbranih velesil.

Resda so zaradi vojne realnosti vsaj začasno izpuhtele sanje o prirejanju spektakularnega hokejskega prvenstva, iz največje evropske dežele pa so morali preseliti zadnji ambiciozno načrtovani eurobasket – ter ga nato izvedli v Franciji, Latviji, Nemčiji ter na Hrvaškem –, toda v želji po vzpostavitvi običajnega vsakdana naj bi bili prav uspehi športnikov ukrajinsko okno v svet. Tako brata iz ringa, Vladimir in Vitalij Kličko, ostajata že dolga leta heroja nacije, besede upokojenega atletskega šampiona Sergeja Bubke navzlic izgubljenemu dvoboju proti Sebastianu Coeju za predsedniški prestol mednarodne atletske zveze imajo v Ukrajini vedno znova posebno težo, pred dnevi je v domačem športnem dnevniku zaskrbljeno spregovoril o novih nevarnostih dopinga. Ukrajina je sicer na zadnjem SP v atletiki, avgusta v Pekingu, ostala brez zlate kolajne, podobno tudi v ruski soseščini med najboljšimi plavalci na svetu.

Analitiki v zadnjih letih med mladimi pogrešajo, ne glede na objektivne vojne okoliščine, več pozitivnega pristopa, kot so zapisali v ukrajinski izdaji Sport Ekspresa, sicer ruskega dnevnega časnika, ne bi bilo slabo razmisliti o vrnitvi Leninovih štipendij, v sedanji dobi pač z novim nazivom, ki bi posebej nagrajevale in spodbujale obetavne športnike. A najprej je seveda na vrsti novo nogometno poglavje v Lvovu. Tu se bo domača reprezentanca proti Katančevim izbrancem borila za vizum evropskega prvenstva ter si nato v primeru uvrstitve zastavila visoke cilje. Največji uspeh je doslej sicer Ukrajina dosegla ob uvrstitvi v četrtfinale svetovnega prvenstva v Nemčiji 2006, kjer jo je ustavila poznejša prvakinja Italija. Resda danes niti v domačih arenah niti pri klubih na tujem Ukrajinci nimajo zvezdnika ravni Andreja Ševčenka, a vlaganje v nogomet, na mednarodnem prizorišču najvidneje prek kijevskega Dinama in Šahtarja, bi se jim – tako so prepričani – moralo spet obrestovati.