Podkupovanje kot del pravil igre

Zakaj nove volitve: dosedanji predsednik Blatter ni več zdržal moralnega pritiska.

Objavljeno
25. februar 2016 20.04
Aljaž Vrabec
Aljaž Vrabec

Ljubljana – Izredni kongres FIFA je logična posledica izrednih razmer, ki mednarodno nogometno zvezo pretresajo od lanskega maja. Sepp Blatter je že leta 1998 poslušal prve obtožbe, češ da je na mesto predsednika FIFA prišel s podkupovanjem, toda prva snežna kepa kritik Blatterja ni niti zadela, kaj šele, da bi ga poškodovala. Drugače je bilo s plazom, ki je Švicarja lani dokončno odnesel na smetišče zgodovine.

Skupni imenovalec malverzacij, ko so neznano kam odtekale milijarde evrov, so svetovna prvenstva. Pogled v preteklost razkrije, da so se še najmanjši delikti pripetili na SP 2002, ko je imela na tekmah občutno sodniško pomoč Južna Koreja kot ena od gostiteljic prvenstva. Sporni so bili dogodki na tekmah izločilnih bojev proti Italiji in Španiji. V spominu ostaja, kako je nogometna oblast posegla na zelenico in pred očmi svetovne javnosti arbitrarno določila, kdo bo napredoval in kdo odšel domov. Preslišana sta bila tudi nogometna zvezdnika Francesco Totti in Raul Gonzalez, ki sta opozarjala na nepravilnosti. Njune besede so si k srcu jemali zgolj navijači.

Štiri leta kasneje je na površje prišlo ime veljaka Jacka Warnerja, ki je v zameno za svoj glas nemški kandidaturi za SP 2006 prejel približno dvesto tisoč € gotovine in še tisoč vstopnic, ki jih je preprodajal naprej. Poslovnež iz Trinidada in Tobaga je imel sicer v karieri toliko funkcionarskih nazivov, da še sam verjetno ne zna našteti vseh. Med drugim je bil predsednik nogometne zveze Trinidada in Tobaga, predsednik srednjeameriške in karibske nogometne zveze CONCACAF, podpredsednik mednarodne nogometne zveze FIFA …

Tu in tam se je našel kakšen kritik, ki je opozarjal na nepravilnosti pri izborih gostiteljev, toda to je bilo le brezzobo lajanje, ki je šlo skozi eno uho notri in skozi drugo ven. Dogodilo se ni nič, zato so kandidati podkupovanje sprejeli kot del pravil igre. Warner je bil tako osrednji akter pri izboru gostitelja SP 2018 in 2022. V zameno za glas naj bi mu denar ponudili prav vsi kandidati, čeprav se je obtožb najbolj otepal avstralski štab, ki trdi, da za podkupnine ni namenil niti centa. To verjetno celo drži, saj je Avstralija potem dobila le en glas. Na volitvah je bilo nato določeno, da bosta SP 2018 gostila Rusija in SP 2022 Katar. Pod pritiskom svetovne javnosti so pri FIFA sprožili preiskavo, toda Nemec Hans-Joachim Eckert, predsednik etične komisije, je kasneje zatrdil, da ni dokazov, da bi šlo pri kandidaturi Rusije in Katarja za korupcijo. »Dogodki pri kandidaturah so daleč od tega, bi morali ponoviti izbor,« je dejal.

Najbolj očitna povezava Warnerja in Blatterja je bila razkrita pri prodaji televizijskih pravic. Warner je bil v privilegiranem položaju pri pridobitvi pravic za svetovna prvenstva 2002, 2006, 2010 in 2014. Natančni zneski niso znani, toda po predvidevanjih naj bil Warner v celoti plačal le pet odstotkov vrednosti pravic, njegov končni zaslužek pa naj bi presegal deset milijonov €. Da gre za ljudi brez sramu, priča tudi zgodba, da naj bi FIFA prek Wagnerja nakazala 680.000 € za žrtve potresa na Haitiju, ki nato niso prejeli niti centa. Kam je izginil denar, ni znano.

Toda maja lani, le dva dneva pred volilnim kongresom pri FIFA, nogometni funkcionarji niso več poslušali lajanja, ampak čutili močne ugrize preiskovalcev FBI. V Zürichu so aretirali štirinajst oseb in jih kot v filmu odpeljali vklenjene z lisicami. Med njimi ni bilo Blatterja, toda na Švicarja so se zgrnili pritiski, naj odide zaradi moralne odgovornosti. Švicar se sprva ni dal in celo dobil volitve, a je popustil štiri dni kasneje. Ponudil je kompromis – čim prej naj se skliče izredni kongres, kjer ne bo več kandidiral, a do tedaj ostaja prvi mož nogometnega sveta. Blatter je moral nato oditi prisilno, saj so ga jeseni suspendirali. Skupaj z njim so pospravili še predsednika Evropske nogometne zveze Michela Platinija in dolgoletnega Blatterjevega pomočnika Jeroma Valckeja. Preiskovalci so odkrili, da je Platini, ki pred tem ni skrival ambicij, da bi prav on nasledil Blatterja, prejel večmilijonska plačila za svetovalna dela, generalni sekretar Valcke pa se je okoriščal s preprodajanjem vstopnic in televizijskih pravic.

A tudi pred današnjim kongresom ni slišati lajanja. Nogometni veljaki morajo biti zato pozorni, ali niso tudi tokrat kje v bližini hotela skriti policijski preiskovalci.