»Politik na čelu NZS? Sodeč po kampanji je to nujno«

Ljubljana – Podpredsednik državnega zbora Matjaž Nemec (SD) se je v boj za predsednika Nogometne zveze Slovenije podal kot tretji za Ivanom Simičem in Radenkom Mijatovićem. Po Simičevem slovesu bo nogometna družina spremljala le še dvoboj za položaj naslednika Aleksandra Čeferina. S 36-letnim Nemcem, tudi podpredsednikom NK Bilje, smo odprli več zanimivih vprašanj.

V volilno bitko ste se podali trije, v igri za položaj predsednika sta ostala dva. Zakaj bi bili najprimernejši kandidat vi in ne Radenko Mijatović?

Po treh tednih kampanje smo si lahko vsi ustvarili mnenje o različnih načinih delovanja kandidatov. Zmagovalec bo namreč vodil NZS tako, kot zdaj deluje v kampanji. Vse več ljudi, ki so vpeti v nogomet, me spodbuja, naj vztrajam do konca, kajti slovenski nogomet ne sme zamuditi priložnosti, ki se mu bodo ponudile v prihodnjih letih. Najpomembnejša je priložnost za transparentno in korektno delovanje, ki določa osebnostno rast posameznikov znotraj nogometa. Gre za o rast potenciala sodnikov, trenerjev, funkcionarjev in nogometašev. Prevladuje vtis, da v nogometu ne odloča talent, pač pa poznanstva in interesi posameznikov. Kot nekdo, ki ni povezan s preteklostjo in vodilnimi strukturami v nogometu, bi bistveno pripomogel k enakopravni obravnavi vseh.

Lahko izpostavite tri konkretne točke vašega programa?

Kot svež obraz v nogometu sem izpostavil novosti, ki jih protikandidat začuda še ni. V programu se ni dotaknil ene točke, v kateri bi nakazoval na novosti in drugačne prijeme. Izpostavljam tri konkretne predloge. Prvič, mentorski pedagoški projekt, kakršen že deluje v Luksemburgu; nogometnim društvom bi omogočili, da bi ob trenerjih znotraj društev delovali pedagogi, ki bi bili povezovalni člen med šolo, starši in nogometom. To je v obdobju med 15. in 18. letom ključno za razvoj v poklicnega nogometaša in posameznika kot človeka. Drugič, zaključni turnir četverice prvakov vseh 3. lig. Tretjič, hitro rešljiv problem zdravniških pregledov, s čemer bi zmanjšali stroške klubov za 30 do 50 odstotkov. Vsako drugo leto bi sistematske preglede v šolah uporabili kot zdravniške preglede – pod določenimi pogoji – pri določenih panogah, tudi nogometu. Tako bi pomagali tudi produktu 1. SNL.

Kje na razvojni premici pa se nahaja produkt 1. SNL? Kako bi ga lahko še dvignili?

Filozofija 1. SNL je dobra, toda še bolje je treba izkoristiti njej potencial. V zadnjih dveh letih je 1. liga deležna večje medijske podpore, povečuje se zanimanje zanjo, morda se dviga tudi splošna kakovost lige. Novi, drugačni medijski prijemi so ključ do dodatnega dviga lige. Za še več nogometa v mislih ljudi pa so nujne nove vsebine. Nogometna tekma mora biti tudi zabavni dogodek, produkt ima velik potencial.

Konkretni primer?

Z medijskim partnerjem, ki pokriva to področje, se lahko realno pogovorimo o tedenski oddaji, ki ne bi bila le športna, pač pa tudi zabavna. To ni novost, produkt je uspešen v Italiji in na Hrvaškem. Ali pa ženski nogomet: v tujini je generator prihoda družin na tekme, prek ženskega nogometa, ki ga izpostavljata tudi UEFA in FIFA, lahko spremenimo kulturo spremljanja nogometa. Velike možnosti ponuja liberalizacija točenja alkoholnih pijač na štadionih.

Naj vas vprašam kot politika: kako realno izvedljiva je liberalizacija točenja pijač na športnih prireditvah? V preteklosti je bilo več poskusov na tem področju.

Zadnji poskus vam lahko opišem iz prve roke. V parlament je prišel predlog, v katerem poslancem niso dobro predstavili interesa športa. Zelo aktiven je bil dr. Dušan Keber, toda v zagovarjanju slabosti, ki bi jih prinesla liberalizacija. Nihče ni sistematično prikazal pogleda športa na to vsebino. Z večjo zavzetostjo športa – v preteklosti ga ni bilo – bi v DZ dosegli dogovor za liberalizacijo. Odgovornost bi seveda nosila društva. V tujini se je našlo ustrezno ravnovesje med liberalizacijo in zdravim uživanjem alkohola. Manjši klubi danes delujejo na meji legalnosti, kar zadeva gostinske lokale. Gre tudi za večja tekmovanja, kot je na primer Planica. Problem ima širše razsežnosti, gotovo pa je rešljiv.

Kaj bi nogomet pridobil s prihodom vidnega, aktivnega politika na vrh NZS? Nekateri menijo, da bi bilo to a priori slabo, drugi, da bi bilo to lahko le dobro.

Po izkušnjah iz kratke kampanje menim, da bi bilo to nujno! Kot politik sem zavezan Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Slovenci se borimo proti tej, ki se je naselila v globalni nogomet. Ne predstavljam si, da bi se ta težava naselila v naš nogomet. Zagotovo bi moral zaradi politične izpostavljenosti delovati na NZS še bolj transparentno, kot smo bili vajeni doslej. Bojim se, da se marsikdo boji prav tega.

Na volitve ste se podali kot kandidat z najmanjšimi realnimi možnostmi za zmago. V igri sta le še dva kandidata, kako močno so se zaradi tega povečale vaše možnosti?

Načrtno sem se postavil v položaj »nefavorita«. Če želim biti iskren do vseh, ki jih nagovarjam, moram biti najprej iskren do sebe. Ko sem nagovarjal nogometne delavce po Sloveniji, sem izpostavljal svojo odkritost in transparentnost, le tako lahko pridobim zaupanje kot nekdo, ki ga ne poznajo. Okoliščine, kot so trma, zavzetost, želja, energija in vizija, so me pripeljale v finale. To je lahko velika spodbuda mojega delovanja na položaju predsednika NZS. Tako kot se bom obnašal med kampanjo, se bom tudi kot predsednik NZS.

Kako komentirate odstop Ivana Simiča in njegovo utemeljitev za to potezo?

Obžalujem njegov odstop, še bolj pa razloge, ki jih je navedel. Verjamem, da so se Simiču res dogajale nevšečnosti. Upam, da bodo te izkušnje pripomogle javnosti k bolj objektivnemu pogledu na položaj slovenskega nogometa. Simičevo potezo razumem kot nastavljanje ogledala nečemu, kar bi moralo biti vodeno na način, na kakršnega učimo otroke, ki se podajajo na nogometno pot. Spoštovanje, tovarištvo in zavezništvo so vrednote, s katerimi želimo, da odraščajo naši otroci. Želim, da so tudi del nogometa.

Volitve so vendarle tajne. Ivan Simič in Radenko Mijatović sta različno gledala na naš nogomet. Torej računate na glasove delegatov, ki so prej podpirali Ivana Simiča?

V javnosti sem zasledil dobro voljo tekmeca, češ da ima zagotovljenih 14 glasov že pred volitvami. Jaz sem lahko ob teh izjavah zadovoljen, ker potem je zmaga zagotovljena meni s 16 glasovi … Nagovarjal bom vse. Glas zame pomeni glas za iskanje dialoga, kompromisa med že tako razdvojenimi sredinami, kot so sodniki in nogometni klubi. Moja zmaga bi pomenila, da nogomet vračamo nogometu, ne le določenim interesnim sferam znotraj njega.

Kakšen odnos imate z Radenkom Mijatovićem?

Korekten. Gospod Mijatović je veliko storil za slovenski nogomet. Presenečen sem le, da po 30 letih delovanja v kampanji ne predstavlja svojih, drugačnih pogledov, ki bi pomenili konkreten prispevek k nečemu, česar še nismo videli. Pričakoval sem več dinamičnosti in iskrenosti.

Oba izpostavljata velik doprinos predsednika Uefe Aleksandra Čeferina, obema je blizu njegova vizija razvoja nogometa. Kakšen odnos imate potemtakem s Čeferinom?

Gospoda Čeferina izjemno spoštujem. Čeferin in njegova ekipa v Švici je lahko zelo pomembno orodje za razvoj slovenskega nogometa. Slovenci se moramo znati pohvaliti z dosežki posameznikov. Toda ne smemo pozabiti, da bomo odločitve sprejemali v Sloveniji. Nekateri zaman računajo, da bo Aleksander Čeferin reševal težave, ki bi potencialno nastale v Sloveniji.

Ste presenečeni nad volilno kampanjo oziroma »presenečenjem«, ki se vrstijo drugo za drugim?

Težko bi rekel, da sem presenečen, gotovo pa številni dogodki zgovorno pričajo o (ne)demokratičnosti v našem nogometu. Če imata dve osebi različna stališča do enakih izzivov, mar se morata zaradi tega sovražiti? Če bom dobil volitve, bom na polovici mandata predlagal spremembo volilnega sistema. Večjo vlogo bi morali dati neposrednim akterjem v nogometu. Sedanjih 30 delegatov predstavlja potencialno orodje za izsiljevanje in koruptivne aktivnosti. Delegate bi bilo treba v prihodnje zaščititi. Prav noben delegat ni pripravljen javno povedati, da bo glasoval zame, čeprav vem, da bodo glasovali tudi zame. Sodnik se ne bo izpostavil zame, saj bi se bal, da bo do konca kariere sodil le starejšim dečkom. Podobno je s trenerji in funkcionarji.

Menite, da imajo sodniki prevelik vpliv v našem nogometu?

V zadnjih letih so nemara prevzeli prevelik del oblasti. Če bi šlo tako naprej, bi lahko hipotetično odločali o prvakih sodniki, ne nogometaši. Ohraniti je treba ravnovesje med tema skupinama, z zmago Mijatovića pa bi se lahko to ravnovesje dokončno porušilo. Veseli me, da se v zadnjih dneh vrstijo aktivnosti, s katerimi se želijo mnogi postaviti po robu temu fenomenu. Žalosti pa me, ker se bojijo javno izpostaviti predstavniki naših prvoligaških ekip. To ni dobro.

Pričakujete do srede še kaj?

Želel bi si, da bi bila kampanja korektna do konca, da bi imel sogovornika do konca in da se Mijatović pred volitvami ne bi umaknil.