Tiskane izdaje
Zmaga v derbiju pomeni nekaj več, morda že tudi naslov prvaka. Pričakovanja vijoličnih navijačev so, da boste prav vi odločili zmagovalca in jeziček na tehtnici za šampionsko zvezdico krepko nagnili na mariborsko stran.
Derbi je ena tekma, do konca prvenstva jih bomo odigrali še štirinajst. Pot do naslova je dolga in naš glavni cilj je, da vrnemo naslov najboljšega na Štajersko, v Maribor, Ljudski vrt. V primerjavi s tem je naziv najboljšega strelca res obrobna zadeva in je »tekma« posameznika, medtem ko prvenstva osvajajo najboljša moštva.
V pripravljalnih tekmah niste bili učinkoviti. Ste strelsko formo načrtovali prav za dvoboj z Olimpijo?
Saj sem zadeval, v generalki proti Rudarju sem zabil dva gola, a ju je sodnik razveljavil. Proti Ludogorcu sem prav tako dosegel dva gola. Prvi del priprav sem bil bolan, zato je bilo manj golov. Ampak pomembno je samo to, da bomo v soboto v najboljši možni formi in predvsem čistih glav.
Kakšen vpliv na pripravo bo imelo dejstvo, da boste igrali proti povsem drugačni Olimpiji kot jeseni. Kaj sploh veste o njej?
Prav veliko o njej ne vemo, res pa je, da se bomo do tekme seznanili z njenimi najpomembnejšimi značilnostmi. Tako ali tako moramo razmišljati o sebi in tem, da bomo najboljši takrat, ko moramo biti.
Kakšen izid napovedujete?
Z vsem spoštovanjem do Olimpije, zmagali bomo. To je moj izid.
Napadalci živite od golov in zanje. Če so spektakularni, ste še toliko bolj čaščeni. Prefinjen gol Radamela Falcaa za 3:2 proti Manchester Cityju v ligi prvakov je bil eden od čarobnih. Takšni goli s prefinjenim občutkom odlikujejo tudi vas. Vas je še bolj navdihnil pred sobotnim spektaklom?
Težko bi ga bilo prezreti, bil je prekanjen, mojstrski. Priznam, da so me prijatelji zasuli s sporočili, češ, zadel je v mojem slogu.
Ste strelec z »ubijalskim« občutkom?
Predvsem z občutkom. Goli, kot ga je dosegel Kolumbijec, niso redkost in so odvisni od tega, kako se v odločilnem trenutku odzove strelec. Odziva zagotovo ne načrtuje, ta je nenaden in izzvan, ko ni druge rešitve. Oziroma izsili ga dvoboj iz oči v oči z vratarjem, nenaden strelčev gib, vratarjeva odzivnost in nato povratna reakcija. Lagal bi, če bi dejal, da gre pri takšnih akcijah zgolj za občutek. Ali talent. Tudi trenirati je treba in verjemite, da brez ur in ur vaj takšnih golov ni mogoče ponavljati. Eden je lahko naključen, za drugega, tretjega se znoji.
Stari ste komaj 21 let, toda delujete zelo zreli in na igrišču tudi izkušeni. Genov očeta Zlatka pa vendarle ni mogoče skriti ...
Na to ne morem vplivati, s priimkom se rodiš. Ne vem, kakšnega me vidijo drugi, zase pravim, da sem odgovoren fant. Mami me je vzgojila, očetova roka je bila trda, odraščal sem v različnih okoljih in najbrž je vse to vplivalo na moj hitrejši razvoj, dojemanje odgovornosti in zrelost. Prav gotovo mi je pomagalo tudi to, da sem se hitro zavedal, kdo sem.
O vašem značaju veliko pove tudi to, da vas neposrečena izkušnja na Nizozemskem pri Heerenveenu ni zlomila.
Ni bila tako neposrečena, kot se zdi. Nanjo gledam kot na izkušnjo, ki me je še bolj utrdila. Odlično sem treniral in tudi počutil sem se dobro. Ni me zlomila, ker sem verjel v svoje sposobnosti. Ker sem se zavedal, da sem strelec. Že v mlajših kategorijah sem zabijal gole. In to več, kot sem imel tekem.
Strelci naj bi bili samozavestni in sebični, mar premorete obe
Na splošno za vaš rod velja, da se zelo težko uveljavlja v tujini. Tudi prijatelju in tekmecu Andražu Šporarju ne gre po načrtih?
Mislim, da ni tako slabo. Miha Zajc je odšel v Italijo, Domen Črnigoj je v Švici. Je pa tako, da nekdo osebnostno ali fizično dozori prej, drugi pozneje. Za Andraža sem prepričan, da bo slejkoprej prišel trenutek, ko bo zabijal gole za Basel.
Še imate vzornika?
Odvisno v čem. Igralskega nimam, prav gotovo pa je način, kako je Cristiano Ronaldo prišel do tega, kar je, moj vzor.
