Portugalec je odpihnil Alvesov duh s Camp Noua

Semedo, ki v portugalski reprezentanci še nima statusa prvokategornika, se je (pre)dolgo prebijal do igralca z dodano vrednostjo.

Objavljeno
15. september 2017 18.44
Gorazd Nejedly
Gorazd Nejedly
Pred uvodno tekmo lige prvakov je bil Nélson Semedo zgolj eden od nogometašev, ki jih je poleti kupila Barcelona in ni vzbudil kakšnega posebnega zanimanja. Ali pač. Semedo je na enem od zadnjih Neymarjevih treningov grobo pokosil Brazilca, si z zvezdnikom izmenjal nekaj ostrih besed in se za trenutek znašel na v središču pozornosti.

Po prestopni drami slavnega Brazilca je Semedo veljal za fanta, ki je sprožil Neymarjev odhod. To je bilo tudi vse. Do torka zvečer, ko je le malo posodobljena Barcelona po okusu trenerja Ernesta Valverdeja in z le dvema res novima igralcema v začetni enajsterici – ob Semedu še Dembele – igraje opravila z Juventusom, so se Valverde in najodgovornejši možje za odkrivanje za Barcelono ustreznih okrepitev za nekaj časa lahko oddahnili. Še kakšen mesec ali dva in podobnih predstav bodo dejali, da je konec mučnega iskanja naslednika Danija Alvesa, ki je že pošteno vznemirjalo kadrovsko pisarno Barcelone in predvsem navijače. Zdaj se jim po malem že razteza nasmeh na obrazu. Prepričani so, da so ujeli kapitalca iz lizbonske Benfice in da je vreden vsakega centa od 30 milijonov evrov, kolikor je zanj plačala Barcelona. Ko bo igral 50 tekem v dresu katalonskega moštva, bo Benfica prejela še pet milijonov evrov. Da je tudi Semedo, ki mu med drugim pravijo Nelsinho, varovanec najmočnejše menedžerske agencije na svetu v lasti Jorgeja Mendesa Gestifute, najbrž ni treba posebej izpostavljati.

Iskanje ustreznega desnega bočnega branilca Barcelone, da bi Valverde lahko »otroka« La Masie Sergia Roberta premestil v zvezno vrsto, je imelo tudi aktivne dejavnosti v zakulisju. Prvi izbor Barcelone je bil tudi njen izdelek Héctor Bellerin, ki ga je od leta 2011 brusil Arsenal. Vrnitev izgubljenega sina se je izjalovila zaradi previsoke odškodnine. Londonski klub je zahteval več kot 50 milijonov evrov.

Kajpak je Semedo ob podpisu pogodbe popihal na dušo navijačem Barcelone. »Navijač sem postal takrat, ko je zanjo igral Ronaldinho. On je bil tisti, zaradi katerega mi je Barcelona najbolj pri srcu,« je dejal in zatrdil, da bo Alvesa kmalu ne bodo več pogrešali. »Vem, da je Alves tudi za mene velik izziv, ampak več ali manj imava podobne igralske značilnosti. Tudi jaz sem zelo napadalen,« se je primerjal s slovitim Brazilcem.

Za šele v minuli sezoni uveljavljenega igralca in dobitnika priznanja za najbolj srčnega igralca minule sezone v portugalskem prvenstvu se je zanimal tudi José Mourinho. Toda trener Manchester Uniteda je raje vzel Semedovega soigralca, švedskega štoperja Victorja Lindelöfa.

Semedo, ki v portugalski reprezentanci še nima statusa prvokategornika, se je (pre)dolgo prebijal do igralca z dodano vrednostjo. Trenerski štab je nanj čakal, ker je veljal za zelo nezbranega igralca, ki je delal preveč napak in je bil zelo neodgovoren. Preden je v minuli sezoni postal udarni mož prvega moštva, je nabiral izkušnje tudi v B-moštvu in Fatimi.

Barceloninim privržencem je ob predstavitvi povedal, da lahko zaupajo vanj. Da bo storil vse za Barcelono in da bo ponosno nosil njen dres.

Semedo je razmeroma pozno prišel k Benfici, star že 18 let. »Sprva sem pri Benfici igral v vlogi zveznega igralca, pozneje so me trenerji premestili na položaj desnega bočnega branilca,« je razkril pomembno podrobnost iz obdobja nogometnega profiliranja. Izkušnje iz zvezne vrste je odlično prenesel na novi položaj, saj se je odlikoval z dvanajstimi asistencami. Samo Portov branilec Alex Telles je bil statistično boljši branilec, podajalec. Prvi kadrovik Barcelone Robert Fernandez je pojasnil, zakaj so izbrali vzhajajočega zvezdnika, kot so ocenili strokovnjaki.

»Telesno in tehnično je zelo močen. Natančno smo ga spremljali in pred seboj ima bleščečo kariero.« V beležnici je pod njegovim imenom pisalo: »Hiter, močen, zelo dober igralec.«