Tiskane izdaje
Ljubljana – Četrtega januarja je Real Sociedad zmagal z 1:0, naslednji dan je padel športni direktor Andoni Zubizarreta. Barcelona naj bi bila v krizi, za Realom je s tekmo več zaostajala za točko. A odstavitev legendarnega vratarja – z njim vred se je poslovil še en simbol kluba, njegov pomočnik Carles Puyol – je pomenila nov zasuk.
Kdo ve, kaj bi bilo, če bi Zubizarreta, ki so mu očitali slabo kadrovanje v poletnem prestopnem roku in mu pripisali krivdo za kazen športnega razsodišča, ki je klubu za eno leto prepovedal kupovati igralce, še ostal. Radikalni ukrep predsednika Josepa Marie Bartomeua je učinkoval kot doping na moštvo in trenerja Luisa Enriqueja, ki je bil tudi tako rekoč pred odstrelom. Po sredinem džentlemenskem porazu v povratni polfinalni tekmi z Bayernom z 2:3 se nihče več ne spomni krize, marveč se govori zgolj o novem sanjskem moštvu s Camp Noua, ki ima v Lionelu Messiju, Neymarju in Luisu Suarezu atomski trojček. A je tudi res, da je imel Zubizarreta smolo le pri novačenju branilcev, drugi nakupi so bili vredni Nobelove nagrade – ob Suarezu še Ivan Rakitić, vratar Marc-Andre ter Stegen, Jeremy Mathieu ... Zdaj je tudi bolj ali manj jasno, da je nekdo pač moral biti žrtev za administrativne napake.
Od poraza z baskovskim Sociedadom na začetku leta je Barcelona v vseh tekmovanjih igrala 31 tekem in dosegla 28 zmag, neodločen izid in 2 poraza (Malaga, Bayern). V nedeljo v derbiju z Atleticom v gosteh lahko že potrdi 22. naslov španskega prvaka in si priigra prvo od treh velikih lovorik, ki jih napada. Čaka jo še domači pokalni finale in veliki finale lige prvakov 6. junija.
Enriquejeva Barcelona navdušuje, Pep Guardiola na Bayernovi klopi pa počasi, a vztrajno izgublja velik ugled. »Zmagajte. Zaslužite si peti naslov,« je po drugem zaporednem slovesu v polfinalu proti španskemu klubu (lani je bil usoden Real) »svojim« iskreno zaželel Guardiola. Še zdaleč ni edini, domala ves nogometni svet se znova klanja katalonskemu moštvu, ki ga odlikuje enostavnost in učinkovitost. Nekoč so Mesi in drugi utrujali tekmece, zdaj jih lomijo s potezo, dvema.
Zdesetkani Bayern je v dveh tekmah legitimiral sveto trojico – MNS: Messi, Neymar in Suarez so zabilli vseh pet golov, v Münchnu so se ustavili, da ne bi ponižali velikega tekmeca. Rušilna moč Argentinca, Brazilca in Urugvajca je impresivna. Ko ne zabija Messi, zadeva Neymar (pridružil se je bivšemu Realovemu napadalcu Fernandu Morientesu na seznamu strelcev v obeh četrtfinalnih in polfinalnih tekmah LP), Suarez se je od egoista prelevil v altruista. Učinek preobrazb je fantastičen: trojka je skupaj v tej sezoni zabila 114 golov: Messi 54, Neymar 37, Suarez 24, 78 v ligi, 25 v LP in 11 v španskem pokalu. Messi je bil asistent za 13 Neymarjevih golov, Suarez za 8. Messi je Suarezu podal pet žog, Urugvajec se mu je oddolžil s štirimi asistencami. Neymar je Argentincu vrnil 9 podaj, le Suarezu še ni asistiral za gol.
»Ni potrebe, da bi govorili o kakovosti trojčka. Odlikuje jih solidarnost in zelo težko jih je nadzorovati,« je bil kratek in jedrnat Enrique, ki se z velikimi koraki približuje trenerski eliti.
Pa vendar; münchenski dvoboj je razblinil še en dvom, in sicer o sposobnostih nemškega vratarja ter Stegna. Triindvajsetletnik iz Mönchengladbacha si je z nekaterimi bravuroznimi posredovanji, ki so preprečili morebitni veliki zasuk, št. 1. v katalonskih vratih bržkone zagotovil za veliko let.
Barcelona se je vrnila med najboljše. Močnejša kot kdajkoli prej. Po štirih letih bo znova igrala v velikem finalu lige prvakov in že v svojem petem. Pred njo je le še Milan s šestimi finali.
