Prvi finalist pokala NZS je Celje

Celje – Veliki favorit za dvojno lovoriko Maribor je v tej sezoni že ostal brez ene. Celjski nogometaši so v povratni polfinalni tekmi pokala NZS ubranili prednost iz prve tekme s 3:2, potem ko sta se štajerska tekmeca v Areni Petrol razšla brez golov. Celje bo 20. maja v Kopru igral z zmagovalcem današnjega dvoboja v Domžalah.

»To je izjemen uspeh za tako mlado ekipo,« je uvrstitev v finale ocenil celjski trener Simon Rožman in polaskal tudi samemu sebi. Upravičeno! Finalni dvoboj na koprski Bonifiki si je Celje priigralo prek absolutnega favorita za končno zmagoslavje in tudi z odličnimi taktičnimi odločitvami mladega trenerja.

Doma so se napadalni Celjani z disciplinirano obrambno igro zoperstavili Marcosu Tavaresu, Jeanu-Philippu Mendyju, Daliborju Volašu in drugim Mariborčanom. Gostujoči trener Ante Šimundža je za povratni dvoboj v začetno enajsterico postavil najmočnejše napadalne »topove«, na klopi je čakal še četrti – Luka Zahović. Morebitne Rožmanove druge taktične načrte je skazila poškodba ključnega moža v zvezni vrsti in junaka prve tekme Blaža Vrhovca, zaradi česar so bili Celjani bistveno bolj previdni.

Maribor je bil z aktivnim Mendyjem v glavni vlogi od prve minute podjetnejši in nevarnejši. Celjani so v prvem polčasu hodili po robu in z zvrhano mero sreče ušli zaostanku. Amir Dervišević je bil veliki osmoljenec. Prvi strel po tleh z 20 m ljubljanskega zveznega igralca v vijoličnem dresu je Matic Kotnik ubranil, drugi je zadel celjsko levo vratnico, žoga pa se je po golovi črti odbila le v avt. Vmes je imel vodstvo na nogi še Erik Janža, ki je izgubil dvoboj s Kotnikom.

»Tekma ni bila lahka, nismo bili tako gledljivi, poznala se je Vrhovčeva odstotnost. Bili smo maksimalno disciplinirani v obrambi, a na koncu smo pokazali veliko kakovost,« je bil Rožman še pod vtisom velike skupne zmage.

Mariborčani so v drugem polčasu napadali silno jalovo. Priigrali si niso nobene resne priložnosti, predložki so leteli v prazno, streli so bili na ravni podobe – jalovi. Do izraza sta prišli neustvarjalnost in okornost. Nepredvidljivih potez ali preigravanj niso bili sposobni izvesti, kar je bilo voda na mlin celjski zasedbi, postavljeni z dvojnim obrambnim zidom. Mariborčani so v vsej svoji nemoči v drugem polčasu imeli celo srečo, da niso izgubili še drugič. Neodločen izid jim je »podaril« peti sodnik za vrati. Po projektilu Danijela Miškića s 25 m z desne strani v 80. minuti se je žoga od prečke odbila za golovo črto, česar pa Rade Obrenović, pomočnik glavnega sodnika Mitje Žganca, ni videl.

Šimundža je bil eden od redkih iz vijoličnega tabora, ki je bil zadovoljen. »Odigrali smo fantastično tekmo. Celje je bilo vso tekmo v podrejenem položaju, naredili smo vse, kar je bilo v naši moči, da bi prišli v finale. Videl sem energijo, ki smo jo pogrešali,« je trener postavil piko na i pokalnemu porazu.