Tiskane izdaje
Ljubljana – Jutrišnjega uglednega gosta v Ljudskem vrtu Schalke s slovenskim nogometom ne povezuje le Maribor. Pred 40 leti je zgodovino velikana iz Porurja pisal tudi legendarni Brane Oblak. Ljubljančan, ki je za Schalke v dveh sezonah igral 49 tekem in dosegel 5 golov, se je v pogovoru za Delo vrnil v slavno preteklost.
Po SP v Nemčiji leta 1974, na katerem so vas uvrstili v idealno enajsterico, ste še eno leto igrali v Jugoslaviji za Hajduk. Zakaj niste takoj odšli v Nemčijo?
Zaradi dveh razlogov. Prvi je bil ta, da še nisem dopolnil 28 let, kolikor je tedaj znašala starostna meja za odhod v tujino, drugi pa, da še nisem služil »domovini«.
Vsota za vaš prestop se je sukala okoli 500.000 nemških mark in je bila tisto leto rekordna tudi v svetovnih razmerah. Ste želeli oditi v bundesligo k Schalkeju?
Razmišljal sem samo o tem, da grem. Odšel bi tudi za bistveno manj denarja. Vem le, da je bilo ogromno zanimanja drugih klubov, vključno z madridskim Realom. Vse podrobnosti sta urejala Antun Dujmić in Predrag Naletelić, ki sta izpeljala prestop, potem ko ga je potrdil Hajdukov predsednik Tito Kirigin. Schalke je Hajduku pač plačal največ denarja. Drugam kot v Nemčijo sicer nisem mogel iti, saj so Španija, Italija, Anglija zaprle vrata za tuje nogometaše.
V Porurju vam sprva ni steklo.
Trenerju, Avstrijcu Maxu Merklu »jugosi« nismo ustrezali. Ko me je spoznal in videl, da nisem nadutež in da sem odstopal zaradi svoje borbenosti in delovnih navad, me je vzljubil. V drugi sezoni smo bili najbližje naslovu. Izgubili smo ga za las in za eno samo točko, boljša je bila Borussia Mönchengladbach z Juppom Heynckesom in z Dancem Allanom Simonsenom na čelu.
So spomini na življenje v Porurju še sveži?
Seveda so, tedaj je bilo Porurje še močno rudarsko središče, kjer je bilo tudi veliko Slovencev, rudarjev. Ena od prijetnih dogodivščin je bil trenutek, ko sem prejel prvo plačo. Klub nas je odpeljal v rudnik 1300 m pod zemljo.
Se je Schalke razlikoval od drugih?
Igrali smo kot zdaj Barcelona, odprto, napadalno, žoga je šla od noge do noge. Če smo se branili, smo se zaradi tega, ker nas je v obrambni položaj stisnil nasprotnik. Bog ne daj, da bi se branili brez tehtnega razloga, navijači bi takoj zahtevali menjavo trenerja. Tako rekoč so vodili klub, vsak prihod igralca so morali potrditi oni. Z njimi ni bilo šale.
Ali Maribor lahko preseneti Schalke?
Bil bi nesramen, če bi dejal, da me Maribor doslej ni presenetil. Več kot zadovoljil me je. Doma zabija gole, kar je velika stvar, in se ne postavlja v obrambne okove. Tekma bo enakovredna in ne bo veliko golov.
