PSG kot na fronti, Barcelona kot kmečka nevesta

Ljubljana – V nogometni družini odmeva poraz Barcelone v Parizu, po katerem je večina že odpisala Katalonce. Slednji so nemočno opazovali popolno igro PSG, ki si je z zmago na stežaj odprl vrata v četrtfinale lige prvakov. Barcelona je delovala kot kmečka nevesta in zanimivo bo videti, ali si bodo Lionel Messi in soigralci premislili na dan žena, ko bodo igrali povratno tekmo s Parižani.

Kdo ve, kaj so pričakovali v Parizu nogometaši kluba, ki je v zadnjih dvanajstih letih osvojil 29 lovorik. V naslednjih treh tednih bodo gotovo razmišljali drugače; najboljši odgovor na polom (0:4) bi bile štiri zmage do snidenja s Parizom, vključno s prihajajočim derbijem v Madridu. V nogometu pomnimo tudi večje čudeže, kot bi bil morebiten zasuk Barcelone v dvoboju s PSG, do katerega bi prišlo ob Barçinih zmagah s 4:0, 5:0, 6:1 ... Če odmislimo podvig Grkov na euru 2004 in lanski marš Leicestra čez premier league, sta bili tudi uvrstitvi Maribora v ligo prvakov nogometna čudeža brez primere. Če odmislimo tudi dejstvo, da je prav Barcelona med vsemi klubi v najmočnejših ligah v tej sezoni največkrat zmagala z razliko najmanj petih golov, je dovolj zgovoren že podatek, da je vse tri domače tekme v tej sezoni lige prvakov dobila z razliko, ki bi ji prinesla najmanj podaljšek v dvoboju s PSG – Celtic je padel s 7:0, Borussia M. in Manchester City pa s 4:0!

Barcelona je eden redkih klubov v Evropi, ki zmore izničiti zaostanek štirih golov tudi proti najmočnejšim. Toda preboj Barcelone v četrtfinale je vendarle malo verjeten scenarij, za katerega je manj možnosti kot za to, da bi Olimpija septembra zaigrala v ligi prvakov. Lionel Messi je morda res pritekel na pariški štadion v običajnem ritmu, toda kmalu se je zlil v brezvoljno igro Barcelone, ki nikdar ni ogrozila visoke zmage Parižanov.

Tekmo je odločil nebeški motiv igralcev PSG, ki so s fanatično borbenostjo osvajali meter za metrom igrišča, kot bi se podali na fronto. Obrazna mimika Francozov je razkrivala njihovo lakoto po zmagi, pripravljenost na trpljenje in 90-minutno garanje. Ko »običajno« motivirana zasedba naleti na takšnega tekmeca, ji ne bi mogla pomagati niti Pele in Maradona. Anemičnost najtrofejnejšega kluba tega stoletja je bila najvidnejša v zvezni vrsti: domači vezisti Rabiot, Verratti in Matuidi so opravili z Iniesto, Busquetsem in Gomesom, kot bi slednji igrali s po eno nogo v mavcu. Če je omenjena trojica Parižanov odvzela 28 žog, so jih njihovi tekmeci le 12. Ni čudno, da Messi in soigralci sploh niso prebili obrambne linije PSG: eden najboljših nogometašev v več kot 150-letni zgodovini igre se prvič v tej sezoni sploh ni dotaknil žoge v kazenskem prostoru tekmeca! Nekateri španski viri trdijo, da Barçini igralci ne sledijo trenerju Luisu Enriqueju in mu nič več brezpogojno ne zaupajo, saj so prepričani, da bo »Lucho« po koncu sezone zapustil klub s štadiona Camp Nou.

Kritiziranje poraženca običajno ni plemenito, treba je izpostaviti tudi zmagovalce. Glavna junaka večera sta bila gotovo 23-letni produkt Schalkejeve šole Julian Draxler, s katerim je PSG zadel svoj eurojackpot, in dvakratni strelec Angel Di Maria, ki si ne bi mogel lepše čestitati za 29. rojstni dan. »Vseh 90 minut smo nadzorovali igro, kar je v tekmi z Messijem, Neymarjem in Suarezom prava misija nemogoče,« je izpostavil Di Maria. Še enkrat se je potrdilo, da je v nogometu strast pomembnejša od zvezdniškega statusa, večji motiv pa pogosto pretehta nad denarjem (začetna enajsterica Barcelone je bila vredna 575 milijonov €, pariška pol manj).

Kako bo 8. marca? Še nihče v 60-letni zgodovini lige prvakov in pokala državnih prvakov ni nadoknadil poraza s prve tekme z 0:4 in najbrž bo ostalo tako tudi po koncu povratne tekme med Barcelono in PSG. Toda pozor: kdor pričakuje, da bodo Messi in druščina pritekli pred 95.000 navijačev s spuščenimi hlačami, živi v imaginarnem svetu. Prav Barcelona je denimo prva dotlej izničila zaostanek z 0:2, ko je pred natančno štirimi leti doma premagala Milan s 4:0.