Ramosu prednost pred Džekom

»Opozoril ne potrebujem. Vem, da bodo hitro prišle primerjave z Robertom, ampak zaupam v svoje sposobnosti.« Tako je novopečeni napadalec Borussie Dortmund Adriano Ramos razblinil vse dvome o tem, kako se bo od poletja naprej kosal z goli in odličnimi igrami Poljaka Roberta Lewandowskega, ki bo zamenjal rumeno-črni dres Borussie za rdečega Bayernovega.

Porurci so bili veliki osmoljenci četrtfinalnih dvobojev lige prvakov, toda življenje gre naprej. To je tudi vodilo karizmatičnega trenerja Jürgena Kloppa, ki je skoraj leto dni, odkar je vedel, da bo Lewandowski odšel, iskal ustreznega naslednika učinkovitega Poljaka. Našel ga je v po letih izkušenemu, a v Evropi razmeroma še neznanemu Kolumbijcu, 28-letnemu Adrianu Ramosu.

Kloppova izbira tretjega strelca v tej sezoni bundeslige je bila nekoliko presenetljiva. Postavni napadalec je bil vendarle št. 2, št. 1 pa Bošnjak Edin Džeko. Toda vlogi sta se hitro zamenjali, Džeko, tudi Ramosov vrstnik, je bil krepko dražji. Ramosova cena na tržišču pa je bila razmeroma nizka in naj bi znašal pičlih 9 milijonov evrov.

Presodil je Klopp. »Vem, da obožuje Ramosa in prepričan sem, da bo zamenjal Lewandowskega,« je že pred meseci trdil sloviti Lothar Matthäus in ni se zmotil. Zorc je ob razkritju dogovora o Ramosovemu prestopa le še dodal: »Dobili smo enega od najboljših strelcev v Nemčiji. Je idealen tip igralca za Borussio.« Odločilna je bila njegov raznovrstnost, kar ima Klopp najraje. Ramos je uporaben na vseh napadalnih položajih, na levi in desni strani, pa tudi v sredini. Nadvse hvalijo njegovo voljo in delavnost.

Ramos je prišel v Nemčijo leta 2009. Berlinski klub je zanj plačal vsega 2 milijona €, toda tekmovalne sreče klub z njim v vlogi prvega napadalca ni imel. A Kolumbijec še zdaleč ni bil slab, Berlinčani preprosto niso imeli sreče v prvoligaški bitki, ki se je izšla s selitvijo v drugo ligo. Tudi takojšnja vrnitev med najboljše je trajala znova samo eno sezono, a 185 cm visoki in sloki Ramos je vseeno iz leta v leto žel več zanimanja boljših klubov in tudi javnosti.

V Ramosovem nogometnem odraščanju ni šlo brez srečnih okoliščin. Izhajal je iz revne družine. Tudi njegov oče Gustavo, ki je umrl, ko je bil star 9 let, je bil nogometaš, in je bil izjemno suhljat fant. »Trener se je odločil, da ga izloči iz moštva, ker bi moral klub investirati v njegov telesni razvoj. Nasprotoval sem njegovi odločitvi,« se je spominjal Hector Fabio Baez, lovec na nadarjene nogometaše, in pozneje je prišla nagrada za zaupanje. Ramosa so agenti v beležke zapisali na enemu od turnirjev v Gradiški ob Soči, kjer je gostoval s kolumbijsko reprezentanco do 17 let. Opazila sta ga Helmut Wening in Renato Damiani, ki sta še zdaj njegova zastopnika. Odtlej je imel Ramos eno samo željo. »Igral bom v Evropi,« je bil odločen in leta 2009 so sanje postale resničnost.

Leto 2014 bi lahko bilo njegovo leto. Po poškodbi Radamela Falcaa je najresnejši kandidat za njegovo nasledstvo v začetni enajsterici Kolumbije na svetovnem prvenstvu v Braziliji. Selektor, Argentinec Jose Peckerman, bo imel kljub Falcaovi odsotnosti težko izbiro, saj v Evropi blestita še dva Kolumbijca – Carlos Bacca pri Sevilli in Fredy Montero pri Sportingu.