Real Madrid le še letos finančni kralj nogometne Evrope

Angleži bodo ogrozili vladavino madriskega Reala in Barcelone, ki kraljujeta na vrhu lestvice klubov z največjimi prihodki.

Objavljeno
26. februar 2016 10.07
Jernej Suhadolnik
Jernej Suhadolnik

V gospodarski panogi šport letno obrnejo približno 500 milijard evrov, pri čemer gre za kompleksno industrijo, v kateri sodelujejo različni deležniki, kot so klubi, športne agencije, pokrovitelji, lastniki TV pravic, navijači in akterji na prizoriščih. Nogometu pripada približno 40 odstotkov omenjenega kolača, pri čemer je treba poudariti, da bo šlo v najbolj priljubljeni igri na svetu v prihodnje le še navzgor: z dekretom političnega vrha in posledičnimi megalomanskimi vlaganji je vstopila v nogomet Kitajska, počasi, a zanesljivo prihaja za njo Indija. Gre za državi z največjim potencialom na svetu.

Seveda bodo na račun azijskih nogometnih evrov in dolarjev – kar nekaj let – pridobivali le akterji, ki so že danes najbogatejši. Gre za klube v Evropi, v kateri je skoncentrirana daleč največja nogometna kakovost, klubi pa igrajo nogomet v daleč najbolj urejenih državnih prvenstvih in krovnih tekmovanjih, kot je denimo liga prvakov. Najmočnejše nogometno tekmovanje na svetu se ta čas nahaja prav na polovici prvega izločilnega sita, 16 klubov je odigralo prve tekme, povratne bodo na sporedu marca.

Finančna primerjava šestnajsterice klubov prinaša zanimive rezultate. Med madridskim Realom, ki na leto ustvari največ prihodkov, in belgijskim predstavnikom Gentom, zeva približno 20-kratna razlika v ustvarjenih kumulativnih prihodkih (glej tabelo). Med najboljšimi dvajsetimi klubi na Deloittovi lestvici je 9 angleških, štirje italijanski, po trije španski in nemški klubi ter en francoski klub, ki je tudi edini iz Francije med najbogatejšimi tridesetimi klubi. Zanimivo, med 21. in 30. mestom je dodatnih osem predstavnikov Anglije! Ko bo stopila v veljavo nova pogodba o prodaji TV pravic za angleško premier league – gre za približno 11 milijard evrov za triletko 2016-19 –, bodo tamkajšnji klubi popolni finančni vladarji Evrope.

Ob takšnih pogodbah za prodajo TV pravic se zdi majhen tudi nagradni sklad v višini 1,26 milijarde €, ki ga bo UEFA razdelila klubom v tej sezoni lige prvakov in ki je veliko večji tudi od sklada, ki ga FIFA razdeli na svetovnem prvenstvu. Angleži bodo ogrozili tudi vladavino madriskega Reala in Barcelone, ki kraljujeta na vrhu lestvice klubov z največjimi prihodki. Real Madrid je lani ustvaril 577 milijonov evrov prihodkov: 129,8 milijona je zaslužil na štadionu Santiago Bernabeu (22 %), 199,9 milijona od prodaje TV pravic in gledanosti, 247,3 milijona pa s tako imenovano komercialno dejavnostjo (43 %). Real ohranja rast prihodkov, ki so se v zadnjih petih letih gibali v naslednjih vsotah: 480, 513, 519, 550 in 577 milijonov evrov.

Real med vsemi v Evropi ustvari največ prihodkov s tekmami na svojem štadionu, četudi krasi Barcelono, Manchester United in Borussio Dortmund večji povprečni obisk domačih tekem. Real je v povprečju dvignil obisk za 3 odstotke, ob tem pa zabeležil 13-odstotno rast prihodkov od prodaje zasebnih lož in VIP mest na svojem štadionu v primerjavi z letom 2014. Vodstvo kluba premore oprijemljive načrte za povečanje zmogljivosti (novega) štadiona, s katero bi klub lažje konkuriral vzpenjajoči se angleški sili. Realov predsednik Florentino Perez je na krilih zvezdniške zasedbe asov, kot so Ronaldo, Bale in Rodriguez, stkal poslovne vezi predvsem v Aziji, v kateri mrgoli vplivnih (državnih) milijarderjev, ki želijo opozoriti nase prek nogometa. Perez je podpisal novi finančno ozaljšani pogodbi s podjetjema Emirates in Abu Dhabi Petroleum. Več kot 10-odstotno rast prihodkov od trženja pa bo dosegel z novo desetletno pogodbo z Adidasom, po kateri Realu pripada rekordnih 135 milijonov € na leto.

Izpostaviti velja tudi preboj Parižanov, ki so med vsemi udeleženci osmine finala lige prvakov ustvarili največ prihodkov od komercialne dejavnosti. To resda ni presenečenje; po pravilih Uefinega finančnega ferpleja lahko klub zapravi le toliko, kot ustvari. Katarski lastniki PSG so zato močno obogatili pogodbe kluba s podjetji, kot sta Emirates in Qatar Tourism, klub pa je za sodelovanje prepričal tudi podjetji Nike in American Express. Na ta način je PSG samo prek komercialne dejavnosti ustvaril 297 milijonov € prihodkov, kar predstavlja 62-odstotni delež v strukturi prihodkov kluba. To je seveda daleč najvišji delež med vsemi v ligi prvakov. Ob PSG velja za klub z močno komercialno dejavnostjo tudi Bayern, ki stanovitno unovčuje močno nemško gospodarstvo in delno preusmeritev na Daljni vzhod. Bavarci vsako poletje obiščejo največje tamkajšnje države, odpirajo regionalne spletne trgovine, ob tem pa so sklenili donosen posel s kitajsko državno televizijo CCTV.

Prav komercialna dejavnost bo v prihodnjih letih – ob prodaji TV pravic – pomenila največjo konkurenčno prednost najbogatejših. Ko bo de facto in de iure stopil v veljavo finančni ferplej UEFA, bodo morali namreč poslovati močno drugače številni evropski klubi, ki so bodisi prezadolženi (številni portugalski, španski in italijanski klubi) bodisi trošijo denar na nepregleden način. Največ tovrstnih primerov je v vzhodni Evropi in Turčiji, med vsemi udeleženci osmine finala lige prvakov pa sta najbolj zgovorna primera kijevskega Dinama in Zenita iz St. Peterburga. V koliziji sta predvsem višina Zenitovega povprečnega letnega proračuna in znesek, ki ga Rusi odštejejo le za odškodnine pri nakupih igralcev.

Prihaja Manchester United

Med nogometnimi klubi, ki jih ni med šestnajsterico v osmini finala lige prvakov, velja posebej izpostaviti dva. Borussia Dortmund, ki se bo že v naslednji sezoni vrnila med evropsko elito, se lahko pohvali z največjim povprečnim obiskom ligaških tekem v Evropi, to je 80.423 gledalcev, za njo denimo zaostaja tudi Barcelona (77.632). Borussia je lani ustvarila 280,6 milijona € prihodkov (11. mesto na Deloittovi lestvici). Manchester United (519,5 milijona €), ki preživlja hudo rezultatsko krizo, pa bo pod drobnogledom že letos, saj se bo v naslednji primerjavi najbogatejših na svetu prvič po 12 letih vrnil na vrh lestvice. Lani je namreč zaostajal za Realom in Barço, že letos pa bo močno povečal svoje kumulativne prihodke na račun vrnitve v ligo prvakov in podpisa donosne pogodbe z Adidasom. Manchester United naj bi tako letos zbral približno 500 milijonov funtov prihodkov (645 mio €), klub pa je preskrbljen tudi dolgoročno: postal je prvi v Angliji z več kot 100 milijoni sledilcev na različnih družbenih omrežij, kar je 50-odstotno povečanje v primerjavi z letom dni nazaj, 15 % teh povezav pa je zgradil na Kitajskem.