Rekorder bi rad prepričal tudi domžalske navijače

Domžale – Novi ligaški rekorder po nizu tekem brez prejetega gola je domžalski vratar Nejc Vidmar. Ljubljančan s Poljan je lahko tudi malce razočaran, saj z dosežkom 720 minut dlje kot v knjigo rekordov 1. SNL ne bo prišel. Če bo imel kanček sreče, si bo našel boljšo službo v tujini, reprezentanca pa se zdi nedosegljiva.

»Zavedam se svojih pomanjkljivosti in tudi potencialov. V konkurenci tako odličnih vratarjev, kot jih ima Slovenija, bi bil preboj v člansko reprezentanco pravi čudež,« je na trdnih tleh 25-letni očka 14-mesečne Zale. S soprogo Sandro uživata v vlogi mladih staršev, zaradi česar se Nejc, ki izhaja iz košarkarske družine, lahko stoodstotno usmerja v tisto, kar najraje in najbolje dela – v vlogo vratarja Domžal.

»Sem športni navdušenec, pri čemer je košarka družinska ljubezen. Oče Brane je košarkar od glave do peta, tako da je povsem normalno, da smo zdaj vsi v družini vpeti v SP v Španiji. Slovenija me je presenetila, čeprav vem, da so fantje odlični. Gorana Dragića sem lani spoznal tudi v Phoenixu,« je Nejc, najmlajši od treh bratov pri Vidmarjevih, z veseljem preskočil iz nogometnega pogovora v košarkarskega. »Starejšima bratoma je ime Matic in Anže, mati je Andrejka Marija,« pa ni pozabil omeniti tudi drugih družinskih članov.

Olimpija je po odhodu Jana Oblaka iskala vratarja, naposled ga je našla pri celjskem veteranu Aleksandru Šeligi, z nekaj več daljnovidnosti bi lahko imela Nejca. »Začel sem na Krimu. Saj veste, kako je bilo nekoč. V osnovni šoli smo 'brcali', nekdo te je videl in te povabil na treninge. S Krima sem šel v Olimpijo, po letu dni, ko je klub propadel, me je pot vodila v Domžale. Kot vidite, mi je v Domžalah kar všeč,« se je spomnil poti, ki ga je nazadnje pripeljala do statusa enega najboljših slovenskih vratarjev, vsekakor pa do tega trenutka najboljšega v 1. SNL.

Domžale so zanesljivo prve na lestvici, po moško, s čvrsto igro, so rumeni minulo soboto dali lekcijo tudi Mariborčanom. »Ne bi rad preveč poveličeval zmage, bila je lepa, zaslužena. Potrdila je našo odlično formo. Toda dosegli nismo še ničesar takšnega, da bi se lahko prepustili uživanju. Trener in igralci se zavedamo, da imamo še precej rezerv v igri, ki res ni lepa na oko, a je učinkovita. Na treningih nam gre bolje tudi s podobo,« je bil odkrit ne prav visoki vratar, ki ima tudi sicer netipično postavo za čuvaja mreže. Lahko bi dejali, da je pravi »bikec« v vratih. Visok je 187 cm, toda čokat, močan in eksploziven. »Nisem imel vzornikov, toda prav zaradi svoje postave sem uvidel, da bi se lahko največ naučil od Oliverja Kahna. Sicer od vsakega poskušam vzeti najboljše, najsi bo visok in slok ali pa nizek in močan,« je odkril, od kod črpa znanje, in izpostavil tudi oba zaslužna trenerja v klubu: »Veliko me je naučil Filip Filipovski, nasledil ga je Janez Strajnar. Oba sta odlična.«

Nejc se bolj kot z mislijo o morebitnem senzacionalnem naslovu prvaka ubada z uganko. »Ne vem, zakaj v Sloveniji ne moremo prepričati navijačev. Trudimo se in igramo dober nogomet. Zdi se mi, da je vzrok v nepovezanosti okolja in klubov. Več pripadnosti bi morali čutiti. Upam, da smo zdaj z zmagami v Domžalah vendarle pridobili več privržencev,« se je Vidmar dotaknil še anomalije državnega nogometnega prvenstva.