Rekorderju čestital tudi Zlatko Zahović

Ljubljana – Vidno utrujen, toda zadovoljen nad razpletom najsrečnejše nogometne zgodbe tega leta je Andraž Šporar včeraj postavil piko na i prestopu k Baslu. Pred njim je nov in še večji izziv, proti kateremu bo 21-letni Ljubljančan stopil samozavestno.

Andraž, zunanja podoba vašega novega kluba vas je navdušila. Toda »dom ni samo hiša«, ampak njegovo vsebino ustvarjajo predvsem ljudje. Vam je dobrodošlico zaželel tudi trener Urs Fischer?

Občutki so bili odlični, navdušili so me vsi, sprejeli so me z odprtimi rokami, med njimi tudi trener. Kajpak mi je zaželel dobrodošlico, nazadnje je bil tudi on eden tistih, ki so me podrobno spremljali, in je želel, da pridem v Basel. Prvi pogovor je bil pozitiven. Ponosen sem tudi na to, da je »zeleno luč« za moj prihod prižgala klubska legenda Marc Streller in da bom nasledil njegov dres s št. 9. Res sem mu hvaležen, da je v meni videl svojega naslednika. On je namreč tudi skavt, ki išče talente. Komaj čakam, da 4. januarja začnem novo zgodbo. Še prej bom odšel na oddih na Tajsko.

Je bil oče Miha (nekoč nogometaš in kapetan Olimpije) zadovoljen z vašo izbiro in je imel pri vaši odločitvi tudi odločilni nasvet?

Ne! Ko sem zložil vse kamenčke v mozaiku, ni bilo več neznank. Prestop k Baslu je bil moja povsem samostojna odločitev in sploh ni bila težka. Nihče ni vplival nanjo, niti zastopnik ali oče. Drži pa, da je bil oče z vsem podrobno seznanjen.

Znano je, da vas je želel na vsak način v Maribor pripeljati Zlatko Zahović, čeprav ste vedno poudarjali, da ste z dušo in srcem olimpijec. Kolikokrat ste zavrnili športnega direktorja vijoličnih?

Samo enkrat, ko še nisem bil član Olimpije. Mi je pa Zahović čestital za prestop.

Postavili ste rekord in mejnik v prestopih slovenskih nogometašev iz SNL v tujino. Enemu ste se tako rekoč odrekli, za najboljšega strelca v 1. SNL po številu golov. Morda tudi naslovu državnega prvaka?

Rekordu sem se odrekel zaradi drugega rekorda, na katerega sem zelo, zelo ponosen. Olimpija je veliko dobila in vesel sem, da je tako. Ampak najpomembnejše je, da bo Olimpija osvojila prvenstvo in kot prvak se bom počutil tudi jaz. Za mene bo tako, kot da sem bil zraven. Zagotovo bom prišel na proslavljanje šampionskega naslova. In ne, ni mi žal, da sem odšel, ne da bi dokončal, kar smo si pri Olimpiji vsi skupaj zastavili. Vendarle je v ospredju moja kariera in takšne ponudbe se ne zavrne.

Pa vendar, kaj je presodilo, da ste izbrali Basel?

Že to, da so me pozorno spremljali leto dni, je bilo pomembno sporočilo. Resda sem se z možnostjo prestopa v Švico seznanil nedolgo nazaj, prav tako sem imel resnično veliko drugih ponudb, ampak tako rekoč vsi argumenti so govorili v Baslov prid. Je državni prvak, v tej sezoni igra v evropski ligi, v naslednji bo v ligi prvakov. Kako naj bi rekel ne, ne morem veliko izgubiti, lahko samo pridobim.

Kako se boste soočili s konkurenco v moštvu? Ali ste dobili trenerjeva zagotovila, da boste igrali, da boste prvi napadalec ob boku najdragocenejšega švicarskega nogometaša, komaj 18-letnega Breela Embola?

Zagotovila ni bilo in ne poznam trenerja, ki bi mi ga lahko dal. Svojo vlogo in status v moštvu si bom moral izbojevati izključno sam. Pred menoj je res velik izziv in ne, Embolo ni moj tekmec, on je bolj krilni napadalec. Za moj slog igre je najpomembnejše to, da Basel neguje napadalno igro, ki je najustreznejša za napadalce, in predvsem razvija nogometaša ter omogoča njegov napredek.

Za strelce pravijo, da so sebični. Ali ste tudi vi?

Vsak strelec je po malem sebičnež in tudi jaz sem. Lahko je tudi velik egoist, ampak če je soigralec v boljšem položaju, potem raje podam.