Reprezentance ne gradimo za Katanca ali Čeferina

Predsednik NZS o ciljih v tekmah s Švico in Estonijo in pogodbi s selektorjem.

Objavljeno
03. september 2015 20.53
Jernej Suhadolnik, šport
Jernej Suhadolnik, šport

Ljubljana – Prvi mož slovenske nogometne družine je pred gostovanjem reprezentance v Baslu pošteno na trnih. Aleksander Čeferin se zaveda, da bi lahko sobotna tekma s Švico določila nadaljnjo usodo reprezentance Srečka Katanca v boju za euro 2016 v Franciji. Katancu zato niso zaman podaljšali pogodbe do leta 2018.

Tudi vi čutite, da prihajajo posebni dnevi? Če si lahko oktobra »pripišemo« šest točk, bosta prav tekmi s Švico in Estonijo bržčas ključni v boju za euro 2016.

Čutim ta poseben utrip kot tudi veliko odgovornost pred omenjenim dvojčkom tekem. Toda s tem pritiskom je treba znati živeti: v kvalifikacijah je tako malo tekem, da vsaka prinaša s seboj pritisk, s katerim se soočiš uspešno ali pa ne. Mogoče bo tekma z Estonijo pomenila še večji pritisk kot jutrišnja v Baslu, kdo ve.

V Baslu bo ogromno na mizi. Boste fante motivirali z dodatnimi premijami?

Ne. S fanti smo pred začetkom ciklusa sklenili dogovor, s katerim smo zadovoljni vsi. Igralcev tako ali tako ni treba posebej stimulirati za takšno tekmo. Sam sem na trnih, kako ne bi bili oni! Opazno je, da srčno želijo na euro. Hkrati pa sem v zadnjih letih spoznal, da se mora za uspeh pokriti ogromno dejavnikov, od znanja do sreče.

Ste obiskali reprezentanco?

V torek sem bil s fanti na Brdu, skupaj smo si ogledali gradnjo vadbenega središča in upravne stavbe NZS. Navdušeni so bili, upajo, da bodo lahko na oktobrski akciji že vadili na tamkajšnjih igriščih. Zdi se mi, da so vnovič ustvarili sijajno vzdušje. Mladi in starejši, če jih lahko tako označim, se razumejo odlično, gre za pravo klapo.

To je običajno zelo pomembno.

To sem želel izpostaviti že prej. Delovanje klape je ključno. Vsi podvigi slovenske reprezentance so temeljili na energiji, ki je vela iz fantov. Tako je bilo pred uvrstitvami na EP 2000, SP 2002 in SP 2010. Pri manjših reprezentancah se mora pokriti vse: dnevna forma, odsotnost poškodb, korektne sodniške odločitve in energija med igralci. Delno smo tudi zavoljo tega selektorju Katancu ponudili podaljšanje pogodbe do leta 2018.

Kako to, da ste se za to potezo odločili prav zdaj? Komu ste želeli sporočiti, da ima Katanec polno podporo: igralcem ali javnosti, ki je začela dvomiti o Katančevi prihodnosti?

To smo sporočili tako igralcem kot javnosti, najbolj pa Srečku Katancu. Da imaš podporo, da veš, da ti zveza verjame, je gotovo dejavnik, ki ti da več pozitivne energije in sproščenosti. To je pomembno za komunikacijo med NZS in selektorjem, slednji pa pozitivno energijo prenaša naprej na ekipo. Javnost bo z našo odločitvijo tako ali tako polemizirala – odvisno od rezultatov –, toda mi bomo stali za potezo, saj ocenjujemo, da je Katanec pravi selektor za slovensko reprezentanco za daljše obdobje.

Ne glede na izplen v prihajajočih kvalifikacijskih tekmah?

Tako je. V manjših državah, kot je Slovenija, ne moreš ocenjevati kakovosti selektorja samo na podlagi rezultatov, pri nas obstajajo še drugi dejavniki uspešnosti. Verjamem pa, da je v Nemčiji ali Italiji drugače. Srečko nam je sam predlagal, da počakamo s podaljšanjem pogodbe za mesec ali dva, toda zatrdil sem mu, da mu zaupam že zdaj.

Nedavno ste napovedali razširitev sodelovanja med NZS in selektorjem. Ste lahko konkretni?

Strategijo bomo podrobno predstavili po koncu ciklusa, lahko razkrijem le, kaj želimo doseči. Želimo, da bi vse reprezentance, ne le članska, igrale na enak način, slovenski način, če hočete. Tako kot je to v Španiji ali kakšni drugi nogometno urejeni državi. Španski selektor Del Bosque ima denimo redne sestanke s selektorji mlajših reprezentanc, načrtno spremljajo igralce. S pridobitvijo nacionalnega vadbenega središča na Brdu bomo ustvarili infrastrukturne razmere za izvedbo takšne strategije. Reprezentance ne želimo zgraditi za Katanca ali Čeferina, pač pa tudi za obdobje, ko naju ne bo več zraven.

Torej tudi za ceno morebitnih kratkoročnih neuspehov?

Če ustvarjaš neko zgodbo parcialno, torej le zavoljo rezultata, se konča tako, da na koncu ni niti rezultata. Če selektor nenehno računa, da bo zamenjan, je logično, da gleda le na trenutni rezultat, ne na ustvarjanje moštva tudi za naslednike. Zato želimo sestaviti ekipo mlajših selektorjev, ki bi ustrezali tej strategiji. Če bo rezultat viden šele na SP 2018 ali 2022, tudi prav. V manjših državah je treba še toliko bolj delovati sistematično.

Drži, da reprezentanca želi na drugo mesto, meri pa na tretje?

O visokih ciljih sva govorila že v prejšnjem ciklusu ... Ne želim biti skromen. Ker prvo mesto za nas ni več dosegljivo, je naš cilj končati kvalifikacije na drugem mestu, tudi morebitno tretje mesto pa bi štel za uspeh. Naš cilj je jutri premagati Švico, nato v torek še Estonijo in oktobra Litvo ter San Marino. Morda Slovencem manjka visokih ciljev, kakršne imajo, denimo, vselej Hrvati. Kako boš karkoli dosegel, če nimaš najvišjih ciljev? Seveda pa drži, da ima Švica najmanj tako dobro reprezentanco kot Anglija, četudi tega ne razumejo vsi.

Že poznate tekmeca za novembrski termin prijateljskih tekem?

Ha, najraje bi videl, da končamo boj za Francijo 2016 na drugem mestu v skupini in bomo res lahko igrali eno ali dve prijateljski tekmi. Če bomo končali kot tretji, nas najbrž čakata dve tekmi dodatnih kvalifikacij. Če bi se zdaj dogovarjali za prijateljske tekme, ne bi bilo modro. Rusi so, denimo, jeseni 2009 že rezervirali eno od vadbenih središč v Južni Afriki in predstavili nove majice za mundial, pa smo jih nato premagali. Nismo tako samozavestni.

Se spominjate zadnje tekme v Švici?

Kako se je ne bi. Zadnjič sva se s Srečkom strinjala v oceni: če bi igrali na remi, bi morda zmagali, toda lovili smo nujne tri točke, v odprti tekmi s priložnostmi na obeh straneh pa smo kratko potegnili mi. Kvalifikacije za Brazilijo smo izgubili že prej. Če se rešuješ na gostovanju v Bernu, potem je težko pričakovati kaj več.

Katanec je poklical nekaj fantov tudi iz 1. SNL, torej je tudi slovenska liga zanimiva?

Naj izpostavim le dva pokazatelja: gledanost prvoligaških tekem na TV je – v primerjavi z enakim obdobjem lani – narastla za več kot 100 odstotkov, obisk tekem na štadionih pa je večji za 40 odstotkov. To je premik naprej, v prihodnje pa računam, da bi omenjeno dolgoročno sodelovanje s selektorjem izvrglo iz SNL še več zanimivih igralcev za močnejše tuje klube, v katerih bi si fantje lahko zgradili kariere. Na koncu bi pridobila prav članska reprezentanca.