Rešitev leži le v moštvu

Poezija je bilo doživeti to čarobno vzdušje v živo na štadionu v Liverpoolu. Navijači so neverjetni, a obenem realni. Spodbujajo svojo ekipo, čeprav je bilo jasno, da je Liverpool za Maribor povsem premočan. Je kot stroj, ki ima rep in glavo. Domačini so imeli pod nadzorom vsako ped igrišča, zato sploh ni bilo vprašanje zmagovalca, ampak samo končne razlike.

Na Anfieldu se čuti posebno energijo. Morda je tudi to vplivalo na mariborske nogometaše, saj ne igrajo vsak dan na štadionu s takšno tradicijo, navijači in igralci.

Maribor je odigral precej boljše kot v Ljudskem vrtu. V zadnji liniji je bilo pet igralcev, kar je dobro delovalo. Napadalec Mešanović je bil sicer preblizu lastnega gola, toda Liverpool je pritisnil zares močno, zato se je težko postaviti višje. Gostitelji so preprosto prehitri v preigravanju, v oddaji žoge, v prestrezanju … Na trenutke je delovalo, kot da Liverpool igra dvoranski nogomet.

V napadu je bil Maribor povsem odrezan. Vsako žogo, ki so jo vijolični igralci spravili na nasprotno stran, so kmalu tudi izgubili. Liverpoolovi nogometaši so telesno premočni, zato so Mariborčani kar padali. Težko je biti zdaj pameten, češ, boljše bi bilo, če bi začela Tavares ali Bajde, saj na takšnih tekmah rešitev ni v posameznih igralcih, ampak v podobi celotne ekipe. Za tako dobrega nasprotnika moraš preprosto odigrati nad svojimi zmožnostmi, če hočeš priti do presenečenja. Drugače sploh ne vidim načina, kako bi Maribor lahko prebil zadnjo Liverpoolovo linijo.