Ribery za vselej zapisan Bayernu

So dnevi, ki se jih vsak rad spominja. In prav takšna bosta zapisana minuli četrtek in petek za francoskega reprezentanta in Bayernovega zvezdnika Francka Riberyja. Najprej so ga v Monte Carlu uradno razglasili za najboljšega nogometaša Evrope, dan pozneje je v svojem prepoznavnem slogu prispeval izjemen delež k zmagi bavarskega moštva v superpokalu proti Chelseaju.

Ko so se v zadnjih letih vrstila ugibanja okrog lovorik za najboljše nogometaše, ponavadi ni bilo dvomov. Le redko se je namreč kdo prebil v družbo elitnih asov s španskih nogometnih zelenic, večinoma članov Barcelone. Še najresnejši protikandidat je bil Realov zvezdnik Cristiano Ronaldo, ki pa – potem ko je lani ostal praznih rok in je takrat nagrada najboljšega na stari celini pripadla Andresu Iniesti – tokrat ob glasnih napovedih Riberyjeve favorizirane vloge sploh ni prišel na četrtkovo razglasitev. Čudežni argentinski deček Leo Messi je bil med navzočimi, a če so mu v preteklosti pogosto pripadali osrednji žarometi pozornosti, je bilo tokrat le drugače.

Junak leta je postal Franck Ribery, 30-letni francoski reprezentant in najustvarjalnejši igralec sanjske Bayernove zasedbe iz minule sezone, v kateri je nemški velikan doma osvojil obe prestižni lovoriki, prvenstveno in pokalno, v londonskem finalnem dvoboju z Borussio iz Dortmunda pa sezono podrčtal še z evropskim klubskim naslovom. V zasedbi strokovnjaka Juppa Heynckesa ni bilo slabega člena, pravzaprav je bilo med vrhunskim deležem posameznikov – vratarja Manuela Neuerja, avtoritativnega kapetana Philippa Lahma, Bastiana Schweinsteigerja, nogometaša sezone v Nemčiji, Arjena Robbna, avtorja ključnih potez v finalu LP – težko izbrati najboljšega, a dejansko je ob vseh še več presežne vrednosti ponudil Ribery.

»Mar ni zdaj najbolje pokazal, da je res nogometaš najvišje ravni in tako vodilni na stari celini,« ga je pohvalil tudi Heynckesov naslednik na bavarski klopi Pep Guardiola, potem ko je Francoz dan po slovesni razglasitvi in prejeti lovoriki z golom izničil Chelseajevo prednost na tekmi za evropski superpokal ter nato še hladnokrvno zadel z enajstmetrovke, ki so odločale o zmagovalcu prestižnega dvoboja ob uvodu v novo sezono.

Že po golu izenačenja je Ribery tekel v objem novemu Bayernovemu trenerju in četudi sta se oba v prejšnjih letih zapletala vsak v svoje konflikte (Guardiola najodmevneje z Zlatanom Ibrahimovićem, Ribery pa na klubski ravni z Louisom van Gaalom in Robbnom, pri reprezentanci z vodstvom na SP 2010), sta od prvega skupnega dne v Münchnu zaživela prav idilično, z globokim medsebojnim zaupanjem in po načelih moštvenega duha.

»Zaljubljen sem v FC Bayern, tu si želim ostati do konca svoje športne poti,« je francoski as po prihodu s praške petkove tekme ponovil besede, s katerimi je od leta 2007, odkar je član najuspešnejšega nemškega nogometnega kluba, že večkrat razveselil nogometni München. Vodstvo Bayerna je včasih moralo prikimati ponudbam za svoje ase, nazadnje ob odhodu Maria Gomeza k Fiorentini, a naj so za Riberyja spraševali najbogatejši – Real Madrid, Barcelona, Manchester United –, ni bilo nikakršnih dvomov: bavarski Francoz mora ostati tam, kjer se, kot je sam dejal, počuti najbolje. Naklonjenost navijačev je pridobil kmalu po prihodu, Nemčija ga je dodobra spoznala že med SP 2006, takrat se je s francosko vrsto uvrstil v berlinski finale z Italijo. Poraz po enajstmetrovkah ga je bolel, tako kot tudi pozneje nekaj Bayernovih spodrsljajev v odločilnih tekmah.

A pri slehernem padcu je našel novi motiv, sadove vložka v nogomet pa je podobno kot soigralci najvidneje obiral v prejšnji sezoni. »Zdaj sem pa le dočakal še to krono športne kariere,« je ponosno in redkobesedno – kar pripada njegovemu slogu – omenil nogometaš, brez katerega Bayernova igra že ne bila tako prepoznavna in učinkovita. A trme in vztrajanja se je navadil že v letih odraščanja. Po hudi prometni nesreči (od takrat ima brazgotino na obrazu) in otroštvu v Boulogne-sur-Meru, kraju številnih priseljencev in boja za vsakdanji kruh med delavskim razredom.