Robustni bombarder, ki zabija v slogu prefinjenih igralcev s št. 10

Ljubljana – Nogometni popotnik Dalibor Volaš je spet doma, srečen in zabija gole. V SNL to počne sila uspešno, v dresih Luke Koper, Maribora, Nafte in zdaj še Celja je že pri 74 golih. Primorec se poleti ni znašel pri albanskem Partizaniju, a je na Štajerskem v zadnjem trenutku ujel priložnost, da dela to, kar najbolje zna.

»Ni res, da se v Albaniji nisem znašel, odločilno je bilo to, da sem želel biti z družino – z življenjsko sopotnico Kim, sinom Filipom in novo članico, hčerkico Mili, ki nas je osrečila pred desetimi dnevi,« je z veseljem pojasnil postavni napadalec, ki zasebno srečo nadvse uspešno deli na igrišču. Hčerkica mu je dala krila, v štirih tekmah je za Celje zabil tri gole, odločil je tekmi v Velenju in Novi Gorici, s čimer se je Celje iz kandidata za spodnji del lestvice prelevilo v moštvo za zgornji del lestvice.

»Po tem, kar sem videl, imamo moštvo za vrh in prepričan sem, da smo na zadnjih tekmah to potrdili. Všeč mi je pristop, ambicioznost trenerja Roberta Pevnika, ki je verjel vame, prav tako ekipa, in sadovi so obrodili. Seveda sem tudi zrelejši in izkušenejši, tako da me ni prav nič presenetilo, kako sem igral in zabijal. Sem zmagovalen tip, zato me je navdušilo, da podobno razmišlja tudi trener. Ne zanima ga le dobra predstava, ampak izključno zmaga. Prav nič se ne veseli, če se moštvo dostojno upira in tesno izgubi proti Olimpiji ali Mariboru, hoče zmagati,« se je 29-letni Primorec dotaknil septembrske podobe Celja, kjer je tudi našel začasen dom. Zdaj je razpet med Koprom in Celjem, nekoč je bil med Ankaranom, od koder jo je »mahnil« prek Kopra, in Mariborom.

»Ljubezen« med vijoličnimi in njim je bila polna vzponov in padcev, nazadnje ga je prekrižal športni direktor Zlatko Zahović. »Ni bilo lepo, ampak to je preteklost. Na takšne stvari s časovnim zamikom gledam brez pretiranih zamer, to je profesionalizem. Čas celi rane in tudi te so že zaceljene, spomini pa ostajajo,« je povedal klasični napadalec, strelec, ki se preriva in kajpak tudi zabija. Po novem je postal mojster prostih strelov, zadeva, kot se spodobi za igralca s št 10.

»Nekaj znanja pa vendarle premorem,« si je polaskal, potem ko je dva od treh septembrskih golov zabil iz prostih strelov. S tehnično prefinjenima streloma je neubranljivo zadel.

V slovenski ligi je osvojil že skoraj vse, kar se je osvojiti dalo. Kakor je začel, bi lahko ulovil še zadnjo lovoriko, ki je nima – posamične strelske. Najuspešnejšo sezono je zaokrožil s 17 goli, zdaj za prvim strelcem Miho Zajcem zaostaja le za tri gole. »Osredotočen sem na moštveni uspeh, goli pridejo takrat, ko te nagradijo tudi soigralci,« še zdaleč ni obseden z nazivom najboljšega strelca, čeprav bi ob prestopu v tujino imel še bogatejšo osebno izkaznico. O tem, kdo je bliže naslovu in večji favorit, Olimpija in Maribor, pa je povedal takole: »Enakovredna sta, a spodrsljajev si ne smeta privoščiti. En sam, kot je bil nedeljski v Velenju, je Mariboru že prinesel višji zaostanek.«