Tiskane izdaje
Tribune Ljudskeg vrta niso pokale po šivih, a dobrih 11.000 vijoličnih duš in približno 300 Panathinaikosovih navijačev so vseeno pripravili prijetno vzdušje. Idealne razmere za oster ritem igre so bile pisane na kožo Mariborčanom, ki so hitro prevzeli vlogo napadalcev, medtem ko so Grki dvoboj začeli v reprezentančnem ležernem ritmu. Tak pristop je bil voda na mlin vijoličnim, ki so prek Agima Ibraimija že v 5. minuti imeli lepo priložnost. Makedonski Albanec je, žal, z 12 m streljal sila slabo. In nič kaj v slogu slovesa tehnično dovršenega igralca. Grški odgovor je bil poskus kapetana Kostasa Katsouranisa z 18 m. Veteran številnih velikih evropskih bitk bi lahko iztržil veliko več, bil je povsem neoviran, a je krepko zgrešil Handanovićeva vrata.
Panathinaikosov poskus je bil bolj kot ne sad naključja, vse niti igre so imeli v svojih nogah tekaško bistveno bolje razpoloženi gostitelji. Manjkala je, kot je že pred tekmo Darko Milanič izpostavil ključ do uspeha, natančnost v zadnjih podajah. Do 20 m od grških vrat Mariborčanom ni bilo težko priti, toda obrambni zid je bil nato dvojen in neprebojen. Razen, če bi vijolični izpeljali filigransko natančno akcijo. Nekaj jih je obetalo, a tista prava – kot v učbenikih – je prišla v 25. minuti. Goran Cvijanović je bil začetnik, vse je odlično izpeljal, s kančkom sreče žogo ohranjal pod nadzorom, se prebijal meter za metrom, vrgel iz igre tekmece, podal Marcosu Tavaresu, ta pa takoj na rob kazenskega prostora Robertu Beriću (na fotografiji). Mladi Krčan se je izstrelil kot torpedo, v petih metrih ušel grškim branilcem in z bombo zanesljivo dobil dvoboj iz oči v oči z Orestisem Karnezisem. Ljudski vrt je izbruhnil od navdušenja, igra vijoličnih je bila nagrajena z golom.
Ibraimi in Mezga »čakala«
Toda drugih 45 minut so Grki začeli bistveno bolj odločno in napadalno. Pravzaprav so Mariborčani tekmecu prepustili, da igro vodi, sami pa so se postavili čvrsto, zgoščeno na svojo polovico in z eno samo namero: da preko bliskovitih nasprotnih napadov do tal potolčejo slovitega nasprotnika. Ta je bil jalov, nemočen, Mariborčani pa lačni uspeha. V 53. minuti je kot blisk švignil Martin Milec, Ibraimi prvič natančno podal, Berić pa v naletu za las ostal brez drugega gola. Karnezis je bil tokrat uspešnejši. Spodrsljaj je za hip spomnil na slabe lanske trenutke v drugih polčasih, ko so vijolični z zadnjo platjo podirali, kar so si z muko priigrali. Toda tokrat je bila mariborska igra kot zmagoslavna »Točajka« Jožeta Koblerja po koncu tekme – melodična kot le malo katera druga. Ibraimi se je, potem ko je spet poletel Cvijanović, v 62. minuti oddolžil za vse napake, s katerimi je paral živce navijačem. S svojo slabšo desno nogo je matiral Karnezisa. Ljudski vrt je bil v ekstazi, na kolenih je bil eden od najslavnejših klubov, ki so gostovali v Mariboru. Imeniten večer pa je dopolnil še irski sodnik, ki je nekoliko prestrogo podaril kapetanu Tavaresu priložnost, da je svojo odlično partijo zaokrožil z golom za visoko zmago.
Darko Milanič, trener Maribora: »Odigrali smo fantastično tekmo, ponosen sem, da treniram te fante. Bili smo prepričani, da smo napredovali in se nekaj naučili na starih spodrsljajih. Čez noč seveda ni šlo, nekaj časa je trajalo, da smo se dobro pripravili na nove evropske izzive. Pred dvobojem sem poudarjal, da bomo poskušali zadržati kompaktnost skozi celo tekmo, kar je v Evropi nujno, posrečilo se nam je, dokazali smo si, da zmoremo. Po zmagi smo lahko evforični, ne smemo pa pozabiti, da je bila to le ena od šestih tekem proti objektivno manj zahtevnemu tekmecu, kot bosta Tottenham in Lazio.«
