Gorazd Nejedly, šport
Ljubljana – Nekdanji predsednik Nogometne zveze Slovenije Ivan Simič naj bi se po novembru 2010 spet vrnil v nogomet. Kaže, da bi lahko na položaju predsednika združenja klubov 1. SNL zamenjal Braneta Florjaniča, ki opravlja to funkcijo že več kot desetletje.
Volilna seja skupščine ZK naj bi bila 27. marca, a jo mora najprej potrditi predsedstvo ZK, ki se bo sestalo sredi tega meseca. »Priznam, da me zanima vodenje združenja klubov 1. SNL, toda aktiviral se bom le v primeru, če bi me podprli vsi prvoligaški klubi,« je Simič za Delo potrdil govorice, da bi se lahko vrnil v nogometno družino, v katero je želel pred meseci vstopiti tudi prek Olimpije. Simičeva vrnitev bi najbrž lahko povzročila več polemičnih razprav v nogometnih krogih. Ob odhodu uspešnega in vse bolj vplivnega poslovneža s predsedniškega stolčka NZS oktobra leta 2010 namreč ni bilo niti stiska rok z najtesnejšimi sodelavci, med katerimi je bil tudi Florjanič. Slednji, trenutni predsednik ZK, ki v tej vlogi opravlja že četrti mandat od leta 1996, se še ni odločil za vnovično kandidaturo.
V organizacijski strukturi slovenskega nogometa položaj predsednika ZK ni zgolj volonterski. Ima dokaj močan vpliv na ustvarjanje in izvrševanje nogometne politike, hkrati mu avtomatično pripada položaj podpredsednika NZS. Toda delovanje ZK je že nekaj časa deležno hudih kritik med člani. Pretežno so uperjene v predsednika Florjaniča in predvsem direktorja Mitjo Hlasteca. Nezadovoljstvo klubov je povezano s prilivom denarnih sredstev, ki naj bi jih zagotavljali tržni prijemi ZK, in pomanjkanjem zamisli o tem, kako klubskemu nogometu izboljšati javno podobo in ligaško tekmovanje okrepiti kot vodilnega v Sloveniji.
V splošni podobi ZK ni zanemarljiv niti podatek, da proračun ZK znaša približno 600.000 evrov, pri čemer po neuradnih virih izguba že presega 100.000 €. Klubi naj bi iz tržnih aktivnosti letno prejeli približno 15.000 €. Najbolj nenavadno je, da je 1. SNL že nekaj sezon brez glavnega pokrovitelja, čeprav vse raziskave o gledanosti domačega prvenstva kažejo, da je med vsemi domačimi ligaškimi tekmovanji krepko v vodstvu. Podobno je s številkami o obisku na štadionih.
Tudi v nogometno manj razvitih državah največji prihodek prinašajo televizijske pravice. Po trenutnem »ceniku« je ZK zanje iztržilo približno 100.000 €. Po zdajšnji pogodbi (o novi se že pogajajo) RTV Slovenija na sezono prenaša 25 tekem po svojem izboru, druge (skupaj jih je 72) Šport TV. Pravico trženja si lastijo vsi, s klubom organizatorjem tekme vred.
Največja slovenska kluba Maribor in Olimpija v zvezi s predsednikom in organizacijsko podobo ZK še nista oblikovala uradnega stališča. Direktor Maribora Bojan Ban je povedal, da so klubi brez prihodkov in da je razlogov za spremembe veliko.
»Uradno stališče bo naš klub predstavil takrat, ko bo vodstvo podrobno razpravljalo o tej temi. Zdaj glavno pozornost namenjamo športnemu delu,« je dejal Ban, njegov ljubljanski kolega, Sanel Konjević, pa je povedal: »Najprej bomo svoje poglede prečesali znotraj naše družine, potem tudi v javnosti. Dejstvo pa je, da ZK potrebuje sveže prijeme in ideje.«
Po eni od različic naj bi se ZK vrnilo pod okrilje NZS, kar je potrdil tudi generalni sekretar NZS Aleš Zavrl. »Formalno se o tem še nismo pogovarjali, toda ta možnost je verjetna. Tudi predsednik NZS je dejal, da bo v prihodnosti ena od glavnih nalog oživitev klubskega nogometa.«