Slaba Olimpija ostaja pri zgolj eni pomladni točki

V 27. kolu 1. SNL poleg Gorice zmagali še Maribor, Domžale, Celje in že v torek Krško. Mariborčani že 12 točk pred Ljubljančani.

Objavljeno
30. marec 2017 02.00
NOGOMET Olimpija - Gorica
Gorazd Nejedly
Gorazd Nejedly
Ljubljana – Gorica je v sodnikovem dodatku podaljšala krizo Olimpije. Rezervist Dejan Žigon je po podaji Mirana Burgića matiral Roka Vodiška in Goričanom priigral zmago z 2:1. Ljubljančani spomladi še niso zmagali, zaostanek za Mariborom pa znaša že 12 točk!

Darilo predsednika Milana Mandarića v obliki odstavitve Ranka Stojića v Olimpijin tabor ni prineslo zmagovalnega prebliska niti prešernega nasmeha med privržence zeleno-belih. Ljubljančani so tudi pod Marijanom Pušnikom še brez ideje, kako bi se izvlekli iz rezultatske krize, kaj šele igralne, ki je bolj kot ne omejena le na borbenost. Bojevitega pristopa resnično ne manjka, ampak za državnega prvaka bi se počasi spodobilo, da bi sestavil tudi nekaj privlačnih kombinacij, po katerih bi bilo slišati aplavze navijačev in vzklike spodbujanja.

Domači trener Pušnik je na položaj štoperja vrnil Branka Ilića, v vlogo zadnjega zveznega igralca pa postavil Kenana Bajrića. Zaradi poškodbe Nejca Vidmarja je med vrtnici vrnil tudi najstnika Roka Vodiška. Jeseni standardna št. 1 priložnosti ni povsem izkoristil, toda še zdaleč ni bil ključni krivec za poraz.

»Očitno je, da je še prevelik problem v glavah. Burgić je dobil vse skoke, napake so se vrstile, nekateri igralci ne spoštujejo dogovorov, kdo je zadnji, kdo pazi na koga; vsak dela po svoje,« je po tekmi razkril nekaj najšibkejših delov v Olimpijini igri trener, ki se je znašel na seznamu navijaške skupine Green Dragons za odstrel: »Ne vem, s čim sem si zaslužil njihov bes, očitno mislijo, da sem kriv.«

V začetno zeleno-belo enajsterico se je vrnil tudi Andraž Kirm, od prve minute je igral Julius Wobay, a vseeno se Goričanom ni bilo treba tresti. Olimpijin napad je bil spet bolj kot ne jalov in morda bi lahko trener že razmislil o taktični spremembi, da bi poskusil z dvema napadalcema, še posebej, ker je eden premalo med številnimi tekmečevimi branilci. Goričani so bili boljši ravno toliko, kot so bili samozavestnejši in bolj uigrani. Igra sicer ni bila posebej privlačna, toda zdaj že tradicionalno organizirana, disciplinirana in praktična, kar pa tekmecem brez glave in repa povzroča občutno preveč preglavic.

Toda Goričani so prednost v »glavah« realizirali šele v drugem polčasu po samostojni zaključni akciji Rifeta Kapića. Lepo je preigral domače branilce in s strelom po tleh v levi kot matiral Vodiška.

»Videl sem dobro tekmo, prvi polčas smo bili odlični, si priigrali dve priložnosti. Ko smo dali gol, bi morali še drugega, da bi dvoboj lahko zapeljali v miren finiš. Toda Olimpija je izenačila in se dvignila. Trepetali smo, a smo zabili še drugi gol,« je dejal goriški trener Milan Srebrnič in dodal zaključno misel: »Ničesar nismo ukradli, odlikuje nas dober nogomet, kot že vso pomlad.«

Pušnik lepe igre ni videl. »Morda je bila lepa za Gorico, za nas nikakor ne. Če izgubiš toliko žog v zvezni vrsti, izgubljaš neposredne dvoboje, tekmecem podarjaš žoge kot po tekočem traku, delaš tehnične napake ... Razumem nezadovoljstvo navijačev, ampak treba je strniti vrste. Samo s poštenim in trdim delom se lahko izvlečemo iz krize.«

Olimpija je kljub vsem težavam, nasprotnikom na igrišču in občasno tudi na tribuni, predvsem na delu, kjer so »zeleni zmaji«, imela nekaj svetlejših trenutkov. Najsvetlejši je bil prav gol izgubljenega sina Blessinga Elekeja iz bližine, po katerem se je za trenutek zazdelo, da se bo napadalec naposled sprostil. In se tudi je, ampak ne še toliko, da bi lahko že postal mož odločitve.

Zaključek pa je spet ponudil šok. Ko ima hudič mlade ... Burgić je bil še enkrat močnejši in spretnejši, rezervist Žigon pa še natančen in zvit. Z leve strani je prodrl pred Vodiška in ga ukanil s strelom po tleh v dolgi kot.

Za konec je Pušnik še nanizal nekaj misli: »Fantje se ukvarjajo z vsem drugim, samo z nogometom ne. Ekipa je sposobna več. Veliko nas ni, toda tisti, ki so, bi morali biti konkurenčni. So sposobni več, ampak z glavo niso pri stvari. Podoba na treningih je povsem nasprotna od te na igrišču.«