Slovenci na Škotskem kot Mel Gibson

Škoti so razrvani kot najstnica po prvi prejeti »dvojki«, hkrati uživajo najmanjše zaupanje navijačev v zadnjih 100 letih.

Objavljeno
25. marec 2017 00.53
mpi nogomet
Jernej Suhadolnik
Jernej Suhadolnik
Nedeljski derbi kola v kvalifikacijski skupini F ponuja izjemno pomembno tekmo med Škotsko in Slovenijo, ki prinaša veliko več, kot se zdi na prvi pogled. Še zdaleč ne drži, da Slovenci v Glasgowu nimajo kaj izgubiti in da lahko le pridobijo. Dvoboj v hramu škotskega nogometa je nekakšna »majstorica«, kot bi rekli navijači, ki so odkrili nogomet že v času zvezne lige nekdanje SFRJ. Z morebitno zmago bi lahko realno merili na eno od prvih dveh mest, v primeru poraza ali remija bi se morda (zaman) tresli vse do konca oktobra. Ne pozabimo: v dodatne kvalifikacije vodi le drugo mesto, kar je za reprezentance iz četrtega kakovostnega bobna, v katerem je bila pred žrebom skupin tudi Slovenija (!), prava revolucija v primerjavi s Francijo 2016.

Nedeljski večer ponuja Sloveniji priložnost za zgodovinsko zmago na Otoku, krstno, odkar je 3. junija 1992 igrala prvo uradno tekmo pod dežnikom Fife. Škotska reprezentanca je razrvana kot najstnica po prvi prejeti »dvojki«, hkrati uživa najmanjše zaupanje navijačev v zadnjih 100 letih. V takšnem vzdušju je stisnjena v kot 90 stopinj kot kača, polna strupa. Mrzlično išče izhod iz zagatnega položaja, hkrati pa je v takšnih okoliščinah ranljiva kot talec pred strelskim vodom.

Toda, pozor, Škoti bodo pritekli na igrišče svojega štadiona motivirani kot Mel Gibson v filmu Pogumno srce, ko je igral Williama Wallaca. Le Slovenija v svoji najboljši izvedbi bi lahko izkoristila morebitne napake, ki bi jih storili nabrušeni gostitelji. To bi bilo sanjsko. V nedeljo zvečer bo v igri veliko več kot le tri točke. Z morebitnim uspehom bi se približali končnemu cilju najmanj za tisoč kilometrov, po domačih tekmah z Malto in Litvo bi se lahko dotaknili sanj. Splača se porabiti zadnji atom moči in ostati v igri za nagrado 12 milijonov evrov, kolikor jih bo prejelo 32 reprezentanc ob zgodovinskem obisku mundiala v največji državi na svetu, roke bi si meli tudi pivovarji in prodajalci televizorjev ...

Pogled v slovenski tabor razkriva velik optimizem in odločnost fantov, da bi na Škotskem napravili nekaj velikega, tudi selektor opazno izžareva samozavest. Selektor Srečko Katanec pred tekmo uživa v večji podpori rojakov kot kadarkoli v zadnjih dveh letih, reprezentanca v idiličnih razmerah na Brdu deluje v »božjem miru«, Katancu pa je prvič doslej uspelo skriti pomembne informacije o moštvu pred vohuni iz nasprotnega tabora.

Kdo ve, morda bo slovenska reprezentanca dočakala pomoč višje sile, potem ko se je Katanec novembra na Poljskem opravičil sodniku Kuipersu zaradi dogodkov na tekmi z Litvo in zakopal bojno sekiro z Nizozemcem. Slovenija je v drugem Katančevem mandatu prvič premagala Norveško in Finsko, morda je napočil čas za premierno zmago nad neugodno Škotsko, ki bi bila vredna več od suhega zlata. Formula za zgodovinski podvig je znana – Slovenci premorejo več znanja od Škotov, potrebujejo le fanatično bojevitost in več sreče, kot jo je imel William Wallace.