Slovencu lahko v finalu čestita Slovenec

Deset zgodb, ki bodo zaznamovale začetek nove sezone lige prvakov. Najdražjega v zgodovini, Paula Pogbaja, ne bo.

Objavljeno
29. avgust 2016 14.22
SOCCER-CHAMPIONS-FCB-ATM/
Aljaž Vrabec
Aljaž Vrabec
Čez dobra dva tedna se bo liga prvakov vrnila na evropske zelenice. Nekateri junaki so že stari znanci, na površje pa prihajajo novi obrazi. Najdražji nogometaš Paul Pogba bo sicer igral v evropski ligi, toda zato bo v ligi prvakov precej Slovencev.

Prvak – Real Madrid

Odkar je bilo leta 1992 tekmovanje spremenjeno, še noben klub ni ubranil evropskega naslova. Kaj bo torej glavna motivacija kraljevega kluba, ni težko ugotoviti. Kljub temu je Real eden redkih evropskih velikanov, ki je zadržal stik z evropskim vrhom. Od osmih klubov, ki imajo vsaj tri evropske naslove, so letos v ligi prvakov zgolj Real, Barcelona in Bayern. Daleč stran od evropske slave so Milan, Liverpool, Ajax, Inter in Manchester United. Tudi sicer bo tokrat v ligi prvakov malo nekdanjih evropskih prvakov. Od 22 klubov, ki so že bili na vrhu Evrope, jih bo v novi sezoni zraven le devet.

Rivalstvo – Ronaldo vs. Messi

Vsak je bil po dvakrat najboljši nogometaš v Evropi, Messi ima doma še pet zlatih žog, Ronaldo bo skoraj gotovo dobil četrto. V ligi prvakov je vsak od njiju zaigral na več kot stotih tekmah, oba sta najboljša strelca tekmovanja vseh časov. Ronaldo ima pri 31 letih 93 golov, dve leti mlajši Messi 83. Vse od leta 2008 je bil eden od njiju vedno prvi strelec posamezne sezone. V sezoni 2014/15 sta si strelsko lovoriko razdelila, zraven je bil tudi Neymar. Prav brazilski napadalec kaže največ talenta, da bo nekoč prekinil prevlado Messija in Ronalda. Ostali kandidati so Luis Suarez, Antoine Griezmann in Gareth Bale. Izven španske lige je najbližje Robert Lewandowski.

Najdražji prestop – vendar ne v ligi prvakov

To poletje je padel rekord vseh časov (105 milijonov evrov), toda najdražjega junaka v novi sezoni sploh ne bo v ligi prvakov. Paul Pogba se je namreč odločil, da pri Manchester Unitedu za kakšno sezono še počaka na evropsko slavo. Tudi sicer so denar zapravljali predvsem klubi, ki jih tokrat ne bo med evropsko elito. Hulk je za 55 milijonov odšel na Kitajsko, rdeči vragi so za bajne milijone pripeljali Henriha Mhitarjana in Erica Baillyja, med rekorderji sta tudi Sadio Mane (Liverpool) in Michy Batshuayi (Chelsea). Med klubi v ligi prvakov je tako najdražji prestop opravil Juventus. Za 90 milijonov evrov je kupil Gonzala Higuaina. Vendar pozor – nekaj se kuha v Madridu, zato bi lahko ta znesek do konca prestopnega roka presegel James Rodriguez, a znova je vprašanje, ali bo odšel v klub iz lige prvakov.

Angleški klubi – kaj je to evropski naslov?

Angleži se radi pohvalijo, da imajo najboljše državno prvenstvo, toda v mednarodni konkurenci so v zadnjih letih povsem nemočni. Tudi letos bo težko kaj drugače. Edini, ki sploh razmišlja o evropskem naslovu, je Manchester City s trofejnim trenerjem Josepom Guardiolo. Arsenala nihče več ne jemlje resno, Leicester in Tottenham bosta navdušena že, če bosta prihodnje leto spet v evropskih tekmovanjih. Od sedanjih angleških klubov v ligi prvakov še nihče ni bil evropski prvak!

Novinca – namesto v drugo ligo v ligo prvakov

Oba novinca sta prišla v ligo prvakov skozi ogromna vrata. Leicester kot neverjetni angleški prvak, Rostov pa z velikih 5:2 v kvalifikacijah proti Ajaxu. A to še zdaleč ni vse. Predlansko sezono sta bila oba kluba blizu izpada v drugo ligo. Rostov je imel celo enako točk kot predzadnji Torpedo, toda v prvi ruski ligi je obstal le zaradi večjega števila zmag. Moštvo je bilo v velikih denarnih težavah, zato so Rostov zapustili številni najboljši nogometaši. Vsi so mu zato pripisali izpad, toda Rostov je v novi sezoni osvojil drugo mesto in se preko kvalifikacij prebil vse do lige prvakov.

Sosedje – veseli Zagreb, žalostni Salzburg

Po razpadu nekdanje skupne Jugoslavije je Dinamo iz Zagreba prepričljivo najboljši klub na tem območju. Že šestič bo zaigral v skupinskem delu lige prvakov, kar je za ostale hrvaške, srbske in slovenske klube znanstvena fantastika. A enako velja tudi za Salzburg. Odkar je leta 2005 prišel zraven bogati sponzor Red Bull, se Salzburgu še ni uspelo uvrstiti v ligo prvakov. Pomagati jim ni mogel niti slovenski nogometaš Kevin Kampl. Salzburg je bil tokrat zelo blizu, toda pred rajem ga je v zadnjih minutah kvalifikacij zaustavil prav Dinamo Zagreb.

Slovenci – koliko jih bo v finalu?

Kar šest Slovencev lahko zaigra v ligi prvakov in med njimi je tudi Kampl z Bayerjem iz Leverkusna. Zraven so še Jan Oblak (Atletico), Benjamin Verbič (København), Petar Stojanović (Dinamo Zagreb), Andraž Šporar (Basel) in Ažbe Jug (Sporting). Za uvrstitev v finale ima znova največ možnosti Oblak, pa tudi slovenski sodnik Damir Skomina. V pretekli sezoni je sodil v polfinalu, zato je morda tokrat čas za korak naprej. In če bo predsednik Uefe res postal Aleksander Čeferin, bo ravno on podelil zmagovalni pokal.

Cardiff – nova evropska prestolnica

Wales nima kluba v ligi prvakov, a bo zato imel finale na svojem največjem štadionu Millennium. Objekt prejme 74.500 gledalcev, prvič so na njem igrali leta 1999. Vendar ne nogometaši, ampak igralci ragbija. Ambasador finala bo Ian Rush, nekdanji valižanski nogometaš in dvakratni evropski prvak z Liverpoolom. To bo tudi prvi finale lige prvakov v Walesu.

Denar – prvaku vsaj 57 milijonov €

Uefa ne skopari. Med udeležence lige prvakov bo razdelila kar 1,269 milijarde evrov. Od tega 762 milijonov glede na tekmovalno uspešnost in 507 milijonov glede na tržno vrednost posameznega televizijskega trga. Vsak klub je takoj ob uvrstitvi prejel 12,7 mio €, vsaka zmaga je vredna 1,5 mio €, remi 500.000 €. Bogato poplačano bo tudi vsako napredovanje, zato lahko prvak prejme 57 mio €. Skupaj z evropsko ligo in evropskim superpokalom pa bo Uefa med klube podelila 2,35 milijarde €.

Spremembe – bogati bodo še bogatejši

Ampak še preden bo Čeferin lahko zavzel Uefino predsedstvo, so njegovi predhodniki pohiteli s spremembami lige prvakov. V veljavi bodo od sezone 2018/19. Čeprav v osnovi spremembe niso drastične, bodo imele države z najbogatejšimi klubi več neposrednih mest v ligi prvakov, manjše države pa skoraj pol manj. Drugačna bo tudi razporeditev denarja, saj bodo najboljši (in najbogatejši) v absolutnih zneskih prejeli še več.