Tiskane izdaje
Ljubljana – Bo Maribor vzel nazaj, kar je izgubil v minuli sezoni, ali bo Olimpija ubranila naslov najboljšega moštva v Sloveniji? To je prva vznemirljiva neznanka pred nadaljevanjem 26. nogometnega prvenstva, ki se bo takoj začelo s sobotnim velikim derbijem v Ljudskem vrtu.
Vloge so se v skoraj trimesečnem zimskem premoru korenito zamenjale. Vodilni Maribor je brez velikih okrepitev, s pretežno domačimi igralci in rutinerji umirjeno ter brez velikih besed načrtoval, kako bo vrnil v minuli sezoni izgubljeni primat najboljšega v državi v Ljudski vrt in na Štajersko. Olimpija pa je z vnovičnim kadrovskim kupčkanjem s tujci glasno in odločno napovedala, da bo že debelo pred zadnjim kolom ubranila šampionski naslov. Iz ozadja bodo na večji spodrsljaj vijoličnih ali zeleno-belih nabrušene čakale Domžale, ki so pozimi izgubile največ igralcev, toda potihem še upajo, da bi lahko dvoboj za prvaka spremenile v troboj. Tudi Gorica, Celje, Koper in Rudar so ambiciozni; za 4. mesto, ki še vodi v kvalifikacije za evropsko ligo, bodo bili hud boj. Za to, da bi lahko ogrozili Domžale, pa so jeseni pridelali prevelik zaostanek. Krškemu in Aluminiju pripadata vlogi tekmcev za 8. mesto, ki prinaša obstanek med najboljšimi, 9. mesto pa negotove kvalifikacije z drugouvrščenim članom 2. SNL. Samo zadnje Radomlje so praktično že v izgubljenem položaju in obsojene na izpad. Marsikomu pa bodo lahko pomešale štrene.
Razburljivo in negotovo prvenstvo bo marsikaterega navijača zapeljalo v napet tekmovalni ritem, toda tudi odpeljalo od usodnejših odločitev za slovenski klubski nogomet. Ključno vprašanje, na katerega pomlad morda še ne bo odgovorila, kvečjemu izkupiček v evropskih kvalifikacijah, ki bi zaradi neuresničenih ambicij odpihnil zdajšnje nepregledne plačnike in upravljalce (v Kopru, Celju, Velenju, ...), je naslednji: koliko tujcev na igrišču in ob njem (trenerjev, upravljalcev) lahko še vzdrži slovenski klubski nogomet? Bojazen, da bi se v naslednjih nekaj letih nogometna baza tako razredčila, da bi slovenska reprezentanca, če bo želela biti še kolikor toliko konkurenčna, črpala reprezentante iz naturalizacije, je realna. In kar je še huje, zgledno urejen in po celi Sloveniji razpršen nogometni klubski mozaik bi se lahko razletel na koščke, ki jih še zlepa ne bo mogoče sestaviti. Ko nikogar več, razen najbolj zagretih in vse redkejših lokalnih navdušencev, ne bo več mogoče pritegniti v ustvarjanje privlačnih nogometnih zgodb.
Zimski prestopni rok je potrdil trend, ki ni več zaskrbljujoč, marveč je že kar alarmanten: slovenski ligaši so v glavnem novačili tujce, sila malo pa dopolnjevali, selekcionirali in zaostrovali konkurenco v svojih moštvih z igralci iz lastnih mlajših kategorij ali z igralci iz drugih nižjeligaških klubov. Celo nasprotno; eksodus najboljših, najbolj nadarjenih slovenskih nogometašev, a še nepripravljenih za neizprosno športno preživetje v tujini, je še osiromašil konkurenco in kakovost. V tem je prednjačila Olimpija. Odkar je na njenem čelu Milan Mandarić, je prodajala izključno slovenske igralce (Andraž Šporar, Miha Zajc, Matic Fink, Etien Velikonja, Antonio Delamea Mlinar) z izjemo Nigerijca Ezekiela Hentyja. Razen Velikonje, so pred Mandarićevim prihodom vsi že bili Olimpijini igralci.
Prednjačita Koper in Olimpija
Številke razkrivajo veliko, od 264 igralcev registriranih za drugi del sezone je kar 94 tujcev oziroma 35,6 odstotka. S tujimi igralci, ki še zdaleč vsi ne sodijo v kategorijo okrepitev, prednjačijo prav klubi, ki imajo tuje upravitelje ali plačnike. Najbolj izstopata Koper, od 30 igralcev je kar 20 tujcev, Olimpija jih ima ducat, pri čemer imata Ljubljana in Koper izjemno veliko selekcijsko zaledje. Zvesti svoji tradiciji, da najbolj stavijo na domače ali fante iz drugih slovenskih okolij, so ostali pri Gorici, ki bo spomladi igrala samo s petimi tujci. Upoštevati seveda velja, da bo večina tujcev tudi igrala, s čimer bo za slovenske igralce še manj možnosti. Med tujce kajpak kaže prišteti tudi trenerje; Igor Jovićević vodi Celje, Igor Pamić Koper, Slobodan Grubor (vsi Hrvatje) Aluminij, Srb Vanja Radinović pa Rudar.
Sicer pa je razmerje med številom vseh igralcev in tujcev po klubih naslednje: Koper 30/20, Olimpija 27/12, Krško 25/11, Aluminij 25/11, Celje 27/9, Domžale 27/6, Maribor 31/7, Rudar 22/7, Radomlje 25/6, Gorica 25/5.
