Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovo Maribora od evropske sezone je tudi potegnilo črto čez nastope slovenskih klubov v tej sezoni. Statistično so Maribor, Domžale, Olimpija in Gorica debelo prekosili lansko kalvarijo, Slovenija je količnik točk 12.625 izboljšala na 13.125 in zadržala 30. mesto.
Za primerjavo: Slovaška na 31. mestu pošteno zaostaja s količnikom 11.750, Kazahstan na 29. mestu pa ima količnik 14.250, ki ga bo še povišal, saj se je Astana uvrstila v evropsko ligo. Odličen poletni izkupiček je Hrvaško s 17. mesta dvignil na 13. mesto s količnikom 25.250, zaradi česar bo v naslednji sezoni imela v Evropi kar 5 klubov. Srbija pa je na 27. mestu s količnikom 15.375 in tako kot Slovenija nima več predstavnikov v Evropi.
Igra številk višjega ali nižjega količnika slovenskim klubom ne prinaša kaj prida boljših ali slabših izhodišč. Za to, da bi Slovenija v Evropi lahko tekmovala z več klubi, bi se morala povzpeti vsaj do 16. mesta (Romunija, 21.950), ki omogoča nastop petim klubom.
Države razvrščene od 17. mesta do 51. imajo zagotovljene po štiri klube. Pomembnejši je klubski koeficient, ki uvršča klub v višji ali nižji kakovostni boben – kar pomeni, da določa, v katerem kolu kvalifikacij bo tekmovanje začel klub. Maribor je v tej kategoriji še vedno zelo visoko, saj je na 83. mestu s količnikom 21.125. A tudi ta je pomembnejši le za kvalifikacije za ligo prvakov, kar Mariboru omogoča, da bi kvalifikacije lahko začel šele v 3. kolu kot denimo lani proti Astani. Toda postavlja se vprašanje, če je za slovenskega prvaka, kateregakoli, sploh bolje, da preskoči kakšno kvalifikacijsko kolo. Tako Maribor lani kot Olimpija letos sta končala tekmovanje že na prvi oviri, kar je pomenilo tudi izpad dohodka. Glede na moč in kakovost slovenskega prvaka in verjetnost, da bi bil tekmec lažji, bi bilo bolje, da kvalifikacije igra tako rekoč od 1. kola. Zmaga in napredovanje bi prinesla nekaj več evrov.
Maribor je zadnje dejanje izpeljal na ravni svojega evropskega slovesa. V povratni tekmi je potrdil, da je izkušenejši in pametnejši od Gabale ter da se odlično oklepa taktične formule, s katero lahko tekmuje proti bogatejšim in boljšim ter upa na preboj v izbrano druščino. Toda v tej sezoni »prestrukturiranja« je imel premalo kakovosti za to, da bi lahko brez pomoči sreče ulovil uvrstitev v evropsko ligo.
»Redko v dvobojih na izpadanje vidiš, da je neko moštvo tako premočno,« si je po nesrečnem razpletu polaskal trener Maribora Darko Milanič. Ni bil povsem realen, a očitno precej pod vtisom zadnjih 25 minut tekme, ki se je res vrtela le v eno smer – proti gostujočim vratom. Mariborska velika premoč je bila vendarle precej naključna, evrogol Marcosa Tavaresa gotovo ni sodil v kategorijo odličnih in uigranih akcij v trenutkih občutne premoči, marveč je bil sad posamične akcije in izbruha talenta. Da si je nekaj trenutkov pozneje tekmec Theo Weeks pred očmi glavnega sodnika Viktorja Kassaia (še v šesti evropski tekmi je imel Maribor brezhibno sojenje, kar je gotovo redko videno v takšnih tekmovanjih) drznil dvigniti čevelj v dvoboju in si prislužil izključitev, pa tudi ni bila skrbno načrtovana poteza. Od tedaj naprej je Maribor dejansko igral na »ena vrata«, imel tudi nekaj smole, v seštevku pa je imel vendarle preveč nerazpoloženih posameznikov. In v prejšnjih tekmah je »pokuril« vso srečo.
Maribor je z odlično taktično dovršenostjo spretno skri(va)l opazne pomanjkljivosti skozi vse kvalifikacije. V ospredju sta bili predvsem dve – nezmožnost igre z večjo posestjo žoge in premočjo (beri neigra) in preveliko število starejših igralcev, ki ne morejo več slediti ostremu ritmu igre, ne da bi pri tem strokovni štab iskal ustrezne taktične različice. Vrnitev v slovensko realnost bo nadvse dobrodošla za »selektorja« Zlatka Zahovića in trenerja Milaniča. Prvi je odgovoren za igralce, drugi za igro, ki bi selekcionirala moštvo prihodnosti. Brez Tavaresa, Novakovića, Jasmina Handanovića, Marka Šulerja, Dareta Vršiča ...
Toda že uvrstitev v zadnje kvalifikacijsko kolo je bila za Maribor uspeh. Tekmeci Levski, Aberdeen in Gabala so bili zahtevni in nemara celo boljši.
