Tiskane izdaje
Čez teden dni bo FIFA razglasila najboljšega nogometaša v letu 2015. Le redki dvomijo, da bo prejel zlato žogo Lionel Messi, ki bi prekinil dveletni post po zaslugi Cristiana Ronalda. Težko je oceniti, kdo je najboljši nogometaš vseh časov, saj so tovrstne primerjave le pogojno smiselne. Kljub temu se nogometni družini obeta edinstven dosežek: če bosta Portugalec in Argentinec nadaljevala kot doslej, bi kaj lahko – formalno – zaznamovala deset zaporednih podelitev zlate žoge. CR7 je bil najboljši leta 2008, LM10 v obdobju 2009-12, v zadnjih dveh letih je primat spet prevzel Realov as. Manjkata jima le še šampionski leti '16 in '17.
Slovenski nogomet ne premore akterja, ki bi kontinuirano žel lovoriko za lovoriko in priznanje za priznanjem. Vnaprej podpišem zmoto, toda morda nikdar ne bo imel napadalca za 20 milijonov evrov letne plače, ki bi odločil finalno tekmo evropskega prvenstva ali vsaj lige prvakov. Slednjemu smo bili dvakrat blizu. Srečko Katanec je bil leta 1992 v majici Sampdorie ob evropski naslov v 112. minuti tekme z Barcelono. Devet let pozneje, ko je Bayern premagal Valencio po enajstmetrovkah, je imel naslov prvaka v nogah tudi Zlatko Zahović.
Maja bo minilo 15 let od finala lige prvakov na San Siru, novega zahovića pa ni na obzorju. To je slovenska realnost, od katere ne bi bilo modro bežati. Območje, ki z diasporo vred šteje dva milijona prebivalcev, je primerljivo s petino Moskve, zato je težko pričakovati, da bodo zvezdniki na različnih področjih, ne le športnem, drug za drugim rastli iz leta v leto. Tudi Katanec in Zahović sta vzniknila v 25-milijonski SFRJ. Bolje se je osredotočiti na obstoječi potencial in najstnikom, ki izstopajo po kateremkoli merilu, omogočiti optimalne razmere za vadbo in razvoj. Pri tem je načelo kakovosti pomembnejše od načela kvantitete, po katerem iščejo šampione v večdesetmilijonskih državah.
Zadnji primer te filozofije, upajmo ne poslednji, je prestop Andraža Šporarja v Basel. Velik potencial Ljubljančana je zaznal že prejšnji Olimpijin predsednik Izet Rastoder, moštvo Milana Mandarića je le še izpililo njegove odlike in uporabilo preverjen know-how za rekordno prodajo Slovenca v tujino. »Če bo 'Špoki' vztrajal pri začetem, bo prestopil v tujino in prišel v člansko reprezentanco,« nam je denimo spomladi zatrdil selektor reprezentance U-21 Primož Gliha, ki – kot bivši golgeter – premore pravi občutek za napadalce.
Šporar je sprejel pravila igre, poslušal nasvete strokovnjakov in z usmerjeno – tudi individualno – vadbo napredoval iz meseca v mesec, pri čemer so naposled vsi na boljšem. Šporar odslej igra za 40.000 € neto plače, Olimpija bo poskušala z dodatnimi milijoni proizvesti še kakšen »izvozni artikel«, s katerim bi, ne nazadnje, pridobila članska reprezentanca, morda tudi Durs. Andraž Šporar je dal torej v minulem letu najlepši zgled mladim nogometašem in poslovnežem, da je možno opozoriti nase Evropo tudi iz Slovenije.
