Srčna Slovenija razveselila Slovaško

Ljubljana – Le nekaj minut je Slovenijo ločilo od zmagovalnega slovesa od kvalifikacij za svetovno prvenstvo v Rusiji prihodnje leto, Škotski pa je zmanjkal gol več za dodatne kvalifikacije. Razplet z 2:2 je ustrezal Slovaški, ki bo po zanesljivi zmagi proti Malti s 3:0 SP lovila naslednji mesec v dodatnih kvalifikacijah.

Kapetanu in prvemu slovenskemu članu »kluba sto« Boštjanu Cesarju je jubilejna tekma prinesla rdeči karton, pogled v zgodovino nastopov pa: »Zadovoljstvo, srečo in ponos.« Včerajšnji slavljenec je te kvalifikacije ocenil s tem, kaj bi bilo treba popraviti: »Igro in pristop v gosteh. Sem razočaran, toda zavedali smo se, da nam bo v tej skupini zelo težko.«

Srečku Katancu se je za konec drugega in bržčas tudi zadnjega mandata na selektorskem stolčku Slovenije izmuznila zmaga. V 89. tekmi mu je 35. zmago in 17. v drugem mandatu preprečil škotski rezervist Robert Snodgrass.

»Fantje so igrali odlično, boljši so bili vso tekmo,« je pohvalil zadnjih tekmovalnih 90 minut v letu 2017, v katerih so bila razmerja na igrišču v popolnem nasprotju kot v prvem dvoboju marca v Glasgowu. Tudi zato je bilo čutiti nekaj grenkobe, včeraj je Slovenija pokazala svoj lepši obraz na igrišču in ob njem. Njen kvalifikacijski pohod bi imel lahko tudi srečnejši konec z novembrskim podaljškom.

»Gol smo prejeli v zadnjih minutah, prejemali smo jih tudi prej. Zakaj, vam ne bi znal povedati, vem pa, da bi bili brez zadnjih desetih minut nekaterih tekem v dodatnih kvalifikacijah,« je izpostavil ne le včerajšnji padec zbranosti v finišu, marveč kar eno od ključnih težav tega rodu, ki je v zadnjih dveh tekmah z vselej neugodnimi Otočani igral po okusu selektorja in navijačev.

Po slabem prvem polčasu in zaostanku z 0:1, ki ga je po edini resnejši škotski akciji – ob obilni pomoči naših v obrambnem posredovanju z rahlo neodločnim vratarjem Janom Oblakom na čelu – priigral Leigh Griffiths, se je Katanec odzval kot pravi vojskovodja. Ob odmoru je v slačilnici pustil oba operativca na desni strani Jana Repasa in Aljaža Struno, namesto njiju sta v lov za zasukom šla Nejc Skubic in Roman Bezjak.

Katanec je imel dober nos, Korošec se mu je po popolni moštveni preobrazbi oddolžil z dvema goloma. Napadalec nemškega drugoligaša Darmstadta je bil iznajdljiv v kazenskem prostoru kot nekoč najbolj spretni otoški srednji napadalci.

V slabe pol ure drugega polčasa je Slovenija uprizorila eno od najboljših in najučinkovitejših predstav v celotnih kvalifikacijah. Bila je drzna, pogumna in duhovita. Josip Iličić je bil vodja, kakršnega je bilo pogrešati skozi kvalifikacije, drugi so mu sledili. Niti obrambni spodrsljaj v zadnjih trenutkih, ki je Škotom vrnil upanje na zmago in napredovanje v dodatne kvalifikacije, ni pokvaril celotnega dobrega vtisa. Vendar je sprožil pomisleke o tem, kaj bi bilo, če bi ...

»Nismo bili favoriti skupine. Anglija in Škotska sta tradicionalno neugodni reprezentanci za nas, Slovaška je spoštovanja vredna reprezentanca. Motilo me je, da vodilni možje niso predstavili ciljev javnosti, da ne bi bilo odvečnih polemik. Če bi meni postavili zahtevo, da se moramo uvrstiti na SP, ne bi bil selektor,« je Katanec dal vedeti, da je Slovenija končala kvalifikacije tam, kamor sodi, in v soočenju s sedmo silo, s katero je imel tudi nekaj tradicionalno polemičnih minut, usmeril vedrejši pogled v prihodnost. Z odkritjem o svojem nasledniku, ki ga je videl v zdajšnjem pomočniku Tomažu Kavčiču.

Ali so podobnih misli o novemu prvemu možu članske reprezentance tudi vodilni možje pri NZS, bo znano v naslednjih tednih ali mesecih. Katanec pravi, da je v petih letih opravil veliko dela, da reprezentanca še ni povsem oblikovana. Nasledniku, po njegovem naj bi imel domači kandidat prednost pred tujcem, ker pozna razmere in delovanje, je zaželel tudi več sreče s sojenjem. Včerajšnje Šveda Jonasa Erikssona ni bilo najboljše, a tudi ni vplivalo na končni razplet.