Tiskane izdaje
Ljubljana – Olimpija in Maribor z veliko truda, Domžale in Gorica zanesljivo. Tako je najboljša četverica minulega nogometnega prvenstva prišla do pričakovanih uvodnih zmag 26. prvenstva v samostojni Sloveniji, ki ga bo, kot kaže, zaznamovalo manj kakovosti in še več prepričevanja navijačev, da bo prihodnost svetlejša.
Olimpijine in Mariborove težave z všečnostjo in prepričljivostjo igre v prvih 180 minutah – 90 v Evropi – nove sezone so povsem pričakovane. Ljubljančani imajo preveč preglavic s poškodbami in uigravanjem novincev, med katerimi je Etien Velikonja potrdil sloves sijajnega strelca, a igra z njim še ni privlačnejša. Trener Rodolfo Vanoli nima več na voljo srbskega virtuoza Miroslava Radovića, ki statistično resda ni bil kaj prida za tujca z visoko plačo, a je imel v »malem prstu« občutek za igro in kombinatoriko. In predvsem za racionalne poteze, ki jih zaradi neizkušenosti in tudi neodgovornosti njegov naravni naslednik Miha Zajc (še) nima. Vrnitev Roka Kronavetra v približno podobni formi iz minule sezone bi bila za Olimpija odrešitev. Vrednost njenih delnic v boju za prvaka bi se krepko povišale v primerjavi s tekmeci.
Mariborčani so z nekaj sreče strli Koprčane, a prenova s pomlajevanjem bo dvigovala tlak navijačem in strokovnemu štabu. Mešanica mladosti in izkušenj, ki je pripeljala do prve zmage po zaslugi mojstrske eksekucije Dareta Vršiča, bi bila lahko skozi vso sezono zaščitni znak vijoličnih. Vrednost dela trenerja Darka Milaniča še zdaleč ne bodo vrednotili goli ali podaje »starčkov«, Vršiča, Marcosa Tavaresa, Milivoja Novakovića, uspešne obrambne akcije Marka Šulerja in Aleša Mertlja, pač pa odraščanje in uveljavljanje novega rodu. V njem pa vendarle ni videti igralca s presežkom tehničnega znanja, ustvarjalnosti ali telesnih odlik.
Domžale so v senci velikega dvojca sestavile široko selekcijo moštva, ki trenerju Luki Elsnerju omogoča notranjo konkurenco, vzdrževanje visokega ritma in forme moštva. Sam po sebi ritem ne bi zadostoval, če ne bi imel posameznikov s potezo več. Domžalčani zdaj imajo tudi dva, tri igralce s presežno vrednostjo v SNL in lahko samo potrpežljivo čakajo na trenutek, ko bi eden od favoritov ali kar oba zastala.
Gorica je rutinsko opravila nalogo, kar je viden korak naprej. Najnevarnejša je takrat, ko ni vidna in slišna. Zaradi sestave moštva, značajsko ustreznih starejših igralcev in nadarjenih mlajših, lahko le napreduje in bi lahko spet usodno krojila vrh lestvice.
Všečna poraženca Celje in Luka Koper sta potegnila kratko, toda njuno napenjanje mišic, da bi premagala Olimpijo ali Maribor, je zgolj privlačna tekmovalnost. Realnost bodo razkrile tekme proti moštvom, kot so Rudar, Krško, Aluminij, Radomlje. Kako jo je odnesel v primerjavi s pomladjo na papirju veliko močnejši velenjski klub, je razkrilo že Krško. Dopadljivo podobo in sladke napovedi že konec tedna lahko zamenjajo bled vtis in krizne besede.
