Tiskane izdaje
Ljubljana – »Kogarkoli bomo dobili, bomo zadovoljni,« je po rutinsko opravljeni nalogi z nekaj opozorilnimi praskami in po napredovanju v četrtfinale nogometne lige prvakov v bližnjo prihodnost pogledoval trener madridskega Reala Zinedine Zidane. Najslavnejši nogometaš med trenerji se je še dopolnil: »Vsi sanjajo o končnem zmagoslavju in mi ga lovimo.«
Predstava madridskih zvezdnikov ne bo sodila v kategorijo nepozabnih, a je razkrila slabosti in odlike. Če bi bila Edin Džeko ali Mohamed Salah na ravni najboljših igralcev na svetu, bi Real »piskal tanko«. In dolgih 27 let porazov bi se podaljšalo še za eno leto – saj je v izločilnih dvobojih z italijanskimi tekmeci vselej potegnil kratko. Vmes se je le enkrat veselil, ko je v eni tekmi LP v sezoni 1997/98 premagal Juventus z 1:0.
Real je kljub neprepričljivi igri v višjem kakovostnem razredu od Rome. Povprečen vtis si je lahko privoščil zavoljo prednosti z »Olimpica« (2:0), tako ni potreboval brezglavega juriša, a tudi ne pretirane ležernosti, ki bi ga lahko drago stala.
»Ne glede na izid prve tekme smo želeli napadati brez misli o prednosti. Dopustili smo priložnosti, ki so nas malo prestrašile, toda ko tekmecu omogočiš veliko prostora, tudi zavestno tvegaš,« je bil še nekoliko bolj analitičen Zidane, ki so ga vendarle zadovoljila obdobja, ko so se njegovi varovanci »žogali«. »Najpomembnejše je, da smo igro z žogo v nogah izpeljali na najboljši možni način.«
Italijanski trener Luciano Spalletti je dvignil igro Rome, odkar se je vrnil na trenerski stolček, toda psihično moštvo še ni pripravljeno za tako pomembne tekme. »Daleč od tega, da bi bili v obeh tekmah povsem v podrejenem položaju. Ustvarili smo si več priložnosti, toda če jih ne izkoristiš, se menja psihologija tekme. Trenutno smo psihično šibki. Velike tekme ustvarjajo živčnost in mi se z njo še ne znamo soočiti,« ni bil pretirano razočaran Toskanec, ki je 57 let dopolnil dan pred tekmo. Zaslužil si je aplavz objektivne madridske publike. Ta je na najlepši možni način pokazala, da ceni mojstre, ko je priložnost za bržkone zadnje tekmovalno tekanje na travi štadiona Santiago Bernabeu dobil rimski nogometni cesar Francesco Totti.
Domači »kralj« Cristiano Ronaldo je igral v svojem slogu. Tekmoval je z vsemi na igrišču, poslušal žvižge in tudi ovacije. Zabil je gol, podal in kajpak igral, kot da gre za življenje in smrt. Kot vsako tekmo.
Zidane se je izogibal komentiranju posameznikov. Najdražji nogometaš na svetu Gareth Bale se je vrnil po poškodbi, da bi ujel delček izgubljene forme, James Rodriguez je okrepil samozavest z golom, v ligi prvakov v tej sezoni nepremagljivi vratar Keylor Navas je bil »rešitelj«, Luka Modrić pa je bil tako prepričljiv, da je ta trenutek morda najbolj nepogrešljiv člen v Realovi igri. A izjemen je bil tudi Ronaldo, pisec novih poglavij strelske statistike. Portugalec je 90 golov v »champions league« dosegel v 61 tekmah, na katerih je bil strelec.
» Igra lahko na kateremkoli položaju in zamisel je bila, da jih menjuje. Vedno gledam na gibanje in da je vsakdo sposoben v napadu igrati na treh položajih. Branilcem menjavanje povzroča veliko težav,« je o svojem še vedno najvplivnejšem igralcu v enajsterici in taktičnih zamislih povedal Zizou.
V torkovi drugi povratni tekmi osmine finala je Wolfsburg z 1:0 potrdil zmago v Gentu s 3:2. Podvig tovarniškega moštva koncerna Volkswagen ni pomagal, da bi ustavil včerajšnji padec vrednosti delnice. Je pa svoje utrdila slovenska sodniška ekipa z Damirjem Skomino na čelu, ki je domala brez napak opravila svojo nalogo.
