Tako kot jeseni brez Alabe po podvig

Moskva – Med predstavami, ki ob pisanem nogometnem koncu tedna privabljajo posebno pozornost, je tudi jutrišnji moskovski dvoboj med domačo reprezentanco in avstrijsko izbrano vrsto. Pred tekmo obe moštvi obujata spomine na leto 2008, takrat sta namreč nazadnje nastopili v vidnih vlogah na velikem tekmovanju.

Pred šestimi leti so naši severni sosedje nazadnje nastopili na velikem nogometnem tekmovanju, a ker so takrat skupaj s Švicarji gostili evropsko prvenstvo, jim ni bilo treba skozi kvalifikacijsko sito. Prav takrat pa so tudi ruski nogometaši nazadnje igrali na zares visoki ravni, se od prvenstva poslovili po polfinalnem porazu s poznejšimi prvaki Španci, zdrs reprezentančnega nogometa največje države na svetu pa se je pravzaprav začel poldrugo leto pozneje v nepozabni mariborski noči, ko je ruskim reprezentantom načrtovano pot na svetovno prvenstvo v Južno Afriko preprečila slovenska zasedba …

Na novem moskovskem štadionu, sodobni Spartakovi areni, pa izbrana vrsta selektorja Fabia Capella zdaj poskuša pisati novo poglavje. Nazadnje na tem prizorišču z Moldavijo ni blestela (1:1), to je bila sploh doslej edina tekma ruske reprezentance v omenjeni areni. Ta bo jutri zvečer polna, med 40.000 gledalci jih bo nekaj več kot dva tisoč iz Avstrije. Slednji kajpak upajo na nov uspeh in ponovitev novembrskega dunajskega scenarija, ko se je razprodani Prater veselil tesne avstrijske zmage proti Rusiji z 1:0, sploh pa rdeče-belo-rdečim po petih kolih v skupini G kaže z naskokom najbolje: zbrali so 13 točk, štiri več kot Švedi in pet več kot Rusi. Že točka bi jih krepko približala vizumu za Francijo 2016, prav v tej deželi pa so pravzaprav nazadnje nastopili na velikem tekmovanju, potem ko so morali opraviti kvalifikacije. Takrat je rod Tonija Polsterja, Andreasa Herzoga in čudežnih graških dečkov, ki jih je Ivica Osim v Sturmovih dresih predstavil tudi eliti v ligi prvakov, igral na svetovnem prvenstvu. Prav Polster, ki je slovel po izjemni natančnosti pred tekmečevimi vrati, je tokrat napovedal izid 1:1, odsotnost prvega avstrijskega zvezdnika Davida Alabe, že dvakrat zapored športnika leta pri naših sosedih, pa naj ne bi bil pretirano boleč. »Saj smo Ruse novembra premagali, ko prav tako na igrišču ni bilo Alabe. Imamo dovolj igralcev za novo lepo predstavo: Alexandra Dragovića, Sebastiana Prödla, Zlatka Junuzovića, Juliana Baugarlintnerja itn.,« je v pogovoru za moskovski dnevnik Sport Ekspres poudaril nekdanji avstrijski as.

Na šampionatu stare celine pa – seveda z izjemo omenjenega v domovini 2008 – avstrijskih nogometašev v novejši dobi sploh ni bilo. Nastopili so denimo v letih 1960 in 1964, a takrat je bil sistem tekmovanja t. i. evropskega pokala narodov povsem drugačen od današnjih dni.

Rusija? Klubske scene na vzhodu Evrope še zdaleč nimajo slabe, reprezentanca hrepeni po odmevnem dosežku. »Morali bomo igrati kot naši predhodniki v svojih najboljših časih,« se dobro zaveda Alan Dzagojev, eden udarnih adutov novega ruskega vala, na katere stavijo najbolj vztrajni navijači in ob tem dodajo, da bi se za prireditelje svetovnega prvenstva 2018 že spodobilo, ko bi imeli svojo reprezentanco tudi dve leti prej v Franciji …