Tiskane izdaje
Ljubljana – Koga bi »moral« Srečko Katanec poslati v londonsko bitko in na kakšen način naj Slovenija utiša polni Wembley, ki bo pričakoval gladko zmago jubilanta Wayna Rooneyja in druščine? Večno polemični vprašanji vznemirjata navijače tudi pred jutrišnjo kvalifikacijsko tekmo z Anglijo.
Selektor Katanec je lani že našel idealno začetno enajsterico, ki je na igrišču kar dobro mlela tekmece. Handanović, Jokić (Struna), Cesar, Ilić, Brečko, Kirm, Kurtić, Mertelj, Birsa, Kampl in Novaković so v postavitvi 4-2-3-1 oziroma 4-4-1-1 opravili s Turčijo, nato pa nanizali kvalifikacijske zmage z Islandijo, Albanijo, Ciprom in Norveško. Katanec je nato poskušal osvežiti nekatere igralske naveze, določenim rešitvam so botrovali tudi poškodbe in rumeni kartoni, posledično so v treh letošnjih tekmah na poti do eura 2016 pritekle na igrišče tri različne enajsterice.
V Litvi boljše kot s Švico
Osnovne zakonitosti delovanja Katančeve Slovenije so vendarle ostale podobne: kompaktna igra, ki temelji na prevzemanju igralcev in prostora, boj za vsako žogo s poudarkom na branjenju svojih vrat. To je v Talinu in Vilniusu delovalo veliko bolje kot s Švico, ki nas je v Mariboru kar pošteno nadigrala, dobrodošlo bi bilo, če bi ta logika delovala tudi na tretjem gostovanju v letošnjem delu kvalifikacij.
Po videnem na vseh reprezentančnih treningih v Stožicah in Spodnji Šiški, že prej pa na Gorenjskem in Štajerskem, so Slovenci pripravljeni na tri različne taktične scenarije, ki manevrirajo med postavitvami 4-4-2, 4-2-3-1 in 4-1-4-1. Prva možnost, igra z dvema klasičnima napadalcema, se je obnesla le lani na Cipru, ko smo imeli opravka z realno slabšo in tedaj slabo motivirano sredozemsko reprezentanco. Četudi sta Milivoje Novaković in Zlatan Ljubijankić na zadnjih treningih delovala dobro – »Nova« je v interni tekmi kar trikrat podal, »Zlajo« je zabil dva gola, enega pa Kirm –, ni zelo verjetno, da bi skupaj pritekla na angleško sveto travo tako kot v južnoafriškem mestu Port Elizabeth, ko sta se Anglija in Slovenija pomerili nazadnje.
Bolj verjetna je enajsterica z le enim napadalcem in zgoščeno postavitvijo (Katanec bi ob izbiri sistema 4-1-4-1 najbrž računal na Daliborja Stevanovića), saj bi bilo v nasprotnem primeru veliko težje ustavljati pobege šprinterjev, kot so Oxlade-Chamberlain, Sterling, Baines ali Walcott, ne glede na to, koga bo poslal v ogenj Roy Hodgson. Prav tako bo pomembno uravnotežiti skok, če bi zapisali po košarkarsko, na katerem temelji večina angleških predložkov z bokov in kril ter njihova igra ob prekinitvah.
Slovenski odgovor na omenjene izzive bo temeljil na pripravljenosti Kevina Kampla za boj, kakršen se obeta na Wembleyju. Z njim na igrišču Katanec ne bi imel večjih dilem, saj slovenski selektor ne slovi kot privrženec pogostega menjavanja udarnih adutov. V tem primeru bi šlo predvsem za mini dvoboja Pečnik-Birsa in Stevanović-Mertelj, saj ni verjetno, da bi prišlo do sprememb v vilniuški obrambi (linija Struna-Cesar-Ilić-Brečko pred vratarjem Handanovićem) in na položaju srednjega napadalca (Novaković). Tako Birsa kot Pečnik pa bi najbrž začela tekmo, če Kamplova stegenska mišica ne bi bila nared. »Biki« je namreč nekoč blestel kot polšpica v Pinnijevi Hit Gorici (tedaj resda v modelu 3-5-2), v zadnjih tednih pa je med najboljšimi igralci Chieva, »Pečo« pa je že pokazal, da lahko igra tako na krilu (4-2-3-1 v Litvi) kot v napadu (4-4-2 v Moskvi), pri čemer bi moral v obeh primerih preteči kar veliko kilometrov v obeh smereh igre.
