Tudi Messi lahko le čestital Neymarju

Ljubljana – Tudi Uefin predsednik Aleksander Čeferin si ne bi mogel zaželeti lepšega večera, kot sta ga zrežirala Barcelona in PSG. Epski podvig Kataloncev v ligi prvakov je namreč polariziral nogometno družino, a jo hkrati združil pod istim dežnikom. Mnenja privržencev Barçe in njihovih nasprotnikov se namreč krešejo o isti stvari – nogometu.

»Dobro jutro, navijači Barcelone! Ne, niste sanjali o tem, res se je zgodilo!« Tako je katalonski klub nagovoril sledilce na tviterju po zgodovinski zmagi nad PSG s 6:1. Vsak ve, da prve ne pozabiš nikoli, podobno bo s premiernim uspehom kluba v ligi prvakov po zaostanku z 0:4. Če so nogometaši Barcelone na Valentinovo podlegli čarom romantičnega Pariza in odšli domov s štirimi goli v svoji mreži, so se na dan žena odzvali vse prej kot po žensko. Niti gusar Rdečebradec ne bi mogel ukrasti toliko žog Parižanom, kot so jih Katalonci.

Šest golov zabili brez stoodstotne priložnosti

Dva gola iz igre, avtogol, gol s prostega strela in dve uspešno izvedeni enajstmetrovki so bili dovolj za epsko zmago »blaugrane«, ki je zabila šest golov brez ene same stoodstotne priložnosti za gol. Zakaj je kljub temu v četrtfinale napredovala Barcelona, ne pa PSG?

»V prvem polčasu nismo mogli pritisniti na domače igralce ali zadržati žoge v svojih nogah. Branili smo se previsoko, Barcelona je posledično nizala akcije, toda oba gola je zabila po naših napakah. V drugem polčasu smo se zbrali, zapravili smo tudi priložnost za 3:2. Sodniške odločitve nam niso šle na roko, v zadnjih minutah pa so šli gostitelji na vse ali nič, na kar nismo našli odgovora,« je zatrdil Emery. Težko je verjeti, da bodo njegovi nadrejeni ravnodušno sprejeli dejstvo, da je PSG ostal brez Evrope prav zaradi slabih trenerskih odločitev. Emery je zgrešil s taktično in kadrovsko postavitvijo, njegovi igralci so v zadnjem delu tekme delovali plaho, kot bi nastopali v baletu Labodje jezero, ne pa v bitki sodobnega nogometa, v kateri sta moč in agresivna igra temelj za sleherno zmago. »Pred tremi tedni smo imeli v rokah 4:0, zdaj smo izgubili z 1:6. To zelo, zelo težko sprejmem,« je zatrdil predsednik PSG Nasser Al-Khelaifi.

Del nogometne skupnosti je po tekmi uperil prst v nemške sodnike, toda ti niso grešili tako usodno, kot se zdi na prvi pogled. Pariški nogometaši so v 96 minutah igre nanizali skromnih 183 natančnih podaj (73-odstotna natančnost), na prvi tekmi v Parizu 378 (89 %). Morda je Parižane zajela panika po golu Luisa Suareza, ki so si ga dejansko zabili sami. Kdo ve, morda je bolj pravilna diagnoza za razpad njihovega sistema v znanem nogometnem pravilu: običajno si lahko dober le toliko, kolikor ti dovoli tekmec. Barcelonini igralci so leteli kot naviti, na poti do zmage pa uporabljali vsa dovoljena sredstva, občasno tudi simuliranje. Kako dobro so bili pripravljeni na zgodovinski zasuk, je razkril branilec Samuel Umtiti, eden najboljših akterjev večera pred 96.290 gledalci.

»Trener nas je pred tekmo vprašal, ali verjamemo v napredovanje in prav nihče ni odgovoril z 'ne'. Naredili smo le to, kar je od nas zahteval Luis Enrique. PSG nam je dovolil igrati, kar smo seveda izkoristili,« je zatrdil Umtiti. V Kamerunu rojeni francoski reprezentant je odlično sodeloval z Neymarjem. Brazilcu je podal neverjetnih 28 žog, zapiral prostor ob njegovih preigravanjih in deloval kot najbolj izkušeni štoperji, četudi šteje 23 let.

Poglavje zase je bil prvi zvezdnik brazilskega nogometa Neymar. Dolgo je poslušal opazke, da lahko pleše le ob Lionelu Messiju, v sredo zvečer mu je čestital za odigrano simultanko s Parižani tudi veliki Leo. Neymar je zabil velemojstrski gol s prostega strela, ohranil mirno kri med izvajanjem enajstmetrovke, v izdihljajih tekme je filigransko poslal v ogenj še strelca zgodovinskega gola za 6:1 Sergia Roberta. Predvčerajšnjim je padel še en mit. Potrdilo se je, da so Brazilci ob sramotnem porazu z Nemci (1:7 na mundialu v Braziliji) vendarle bolj pogrešali Neymarja kot pariškega štoperja Thiaga Silvo, četudi je dolgo veljalo obratno.

In, ne nazadnje, veliki zmagovalec ob deseti zaporedni uvrstitvi Barcelone v četrtfinale lige prvakov je trener Luis Enrique, ki naj bi po koncu sezone začasno prekinil trenersko kariero. Pristop njegovih izbrancev na igrišču je najmočnejši dokaz spoštovanja, ki ga uživa »Lucho« med igralci, večji dokaz od objemov pred TV kamerami ali »selfiejev« na družbenih omrežjih. Trener si ne more želeti več.