Udovič bi delal, Rastoder pa bi pocenil

Ljubljana – Olimpija je s polfinalnim slovesom v pokalu Nogometne zveze Slovenije končala eno bitko. Druga se je začela: fronto je odprl športni direktor Sašo Udovič, ki ga ne zanima več zgolj nastopanje, marveč akcija, o kateri pa predsednik Izet Rastoder ne želi prav veliko slišati.

Nekdanji reprezentant Udovič je komaj dobre tri mesece v službi NK Olimpija, prav toliko časa je potreboval, da je videl, da v športnem ustroju nima glavne besede. Udovičevo nezadovoljstvo je tlelo že več tednov, potem ko je po prvem letošnjem dvoboju z Mariborom in porazom z 0:3 postavil ultimat. »Kosanović ali jaz?« je tedaj odločno zabrusil Rastoderju, ki si je vzel nekaj časa, saj je očitno čakal na razplet tekem z Mariborom.

Ena ligaška zmaga je zgolj upočasnila »evolucijo«, pokalni poraz pa je takoj natresel sol na odprte rane. »Nimam več česa dodati. Če sem v tej vlogi, potem jo želim opravljati avtonomno in po svojih načrtih. Vsakdo mora odgovarjati za svoje delo in pristojnosti morajo biti znane,« je bil Udovič neomajen v svojem prepričanju. »Tu ne gre za spor med trenerjem in menoj, tu gre za osnovno higieno, po kateri si želim opravljati svoje poslanstvo tako, kot je povsod po svetu v urejenih klubih. Imam vizijo in jo želim uveljaviti,« je včeraj še pojasnil svojo plat Udovič, ki je v zimskem prestopnem roku počistil slačilnico, a je ni bistveno okrepil z dodano vrednostjo. Pri tem tudi ni imel veliko prostih rok: Aleksander Rodić ni bil njegov izbor, pač pa sta to bila deloma Matija Škarabot in mladi Marko Zalaznik.

Ob kadrovske poteze se je obregnil tudi zmagovalec ljubljansko-mariborskega spopada in Udovičev kolega Zlatko Zahović. Mariborčan je bil sicer v kritiki nagajiv (»Če bi Olimpija pozimi kadrovala bolje, bi lahko igrala v Evropi.«) in je le odgovoril na Udovičevo izzivanje po ligaškem zmagoslavju Olimpije. Jasen pa je bil tudi Kosanović, da s tem igralskim kadrom več ni bilo mogoče pričakovati in storiti.

Več za manj denarja

Kdo bo potegnil kratko in kako naprej? Odgovore z nestrpnostjo čakajo navijači in uslužbenci NK Olimpija z igralci, trenerjem in športnim direktorjem vred. Rastoder je bil vedno obkrožen s plejado svetovalcev in strokovnjakov, toda v glavnem je poteze in odločitve vlekel po lastni presoji. In po nogometnem občutku, ki pa ga očitno nima. Njegova nepredvidljivost ni več nepredvidljiva, zato se zdi, kot je slišati iz neuradnih virov, da bo uspešen poslovnež posegel po najbolj skrajnih ukrepih in krepko pocenil delovanje ustroja. Čeprav je Rastoder prižgal zeleno luč (zaradi poslovnih navez in znanstev z novosadskimi kolegi) za prihod Milorada Kosanovića, nima zadržkov glede prihodnosti srbskega strokovnjaka, še manj glede Udovičeve. Oba sta bliže odstrelu in koncu sodelovanja z Olimpijo kot pa sladki in delovni prihodnosti.

Prevlada Maribora, vzpon Gorice, ki ima za seboj italijanski »know-how« in tudi kapital, če bo potreben, ambiciozno in odločno Luko Koper s podporo lokalne skupnosti in najmanj enoletna odsotnost od evropskega tekmovanja so dejstva, ki Rastodarja silijo v pomenljivo odločitev – namesto da bi z njimi tekmoval, naj bi se vdal. Kakorkoli se zdi ta scenarij poguben, ni nujno, da bi tudi dejansko bil. Če bo Rastoder našel iglo v senu, trenerja-menedžerja, ki v takšnih razmerah lahko vzgaja igralce, ustvarja igro in selekcionira, potem bi lahko v dveh, treh letih žel bogate sadove. Olimpija ima namreč še vedno z naskokom največji igralski potencial v okolju.