Vijolični niso izpolnili cilja, toda niso razočarali

Ljubljana – Še dobro, da po porazih v Sevilli in Liverpoolu v Moskvi v tretje ni šlo rado. Maribor je na tretjem gostovanju v skupini E lige prvakov ohranil celo kožo in z 1:1 razveselil navijače. Kljub uspehu je Maribor edini v skupini, ki je razrešil vse tekmovalne neznanke.

Slovenski nogometni prvak se niti z zmago v zadnjem kolu v Ljudskem vrtu proti Sevilli, 6. decembra, ne more več zavihteti na 3. mesto, prezimiti v Evropi in se uvrstiti v šestnajstino finala evropske lige, v kateri se je pred tremi leti pomeril prav s Sevillo. To je bila tiha rezultatska želja vijoličnega tabora in malo bolj glasna – populistična – športnega direktorja Zlatka Zahovića pred začetkom skupinskega dela tekmovanja v LP. Navzlic smelim željam pa je Zahović potrdil, da ima dober občutek za oceno vrednosti tekmecev in kdo v skupini je lahko premagljiv. V obeh tekmah proti Spartaku, ki se sooča z velikim prepadom kakovosti med odličnimi tujci in sila povprečnimi (ali pa napačno vodenimi) Rusi, je bil Maribor zelo spodoben izzivalec. S kančkom več sreče bi lahko zmagal kar obe tekmi, vendar sta bila neodločena izida vendarle realna (maksimalna), čeprav je 34-letni veteran Marko Šuler menil nasprotno.

»Pravijo, da smo osvojili eno točko, jaz mislim, da smo izgubili dve,« je povedal Korošec.

Mariborski strokovni štab si za ustrezno taktično pripravo za moskovski dvoboj zasluži pohvalo. Načrtoval in narekoval je vrhunec v enemu od najpomembnejših obdobij jesenskega dela sezone ter zadel v polno. Upoštevati je treba, da so vijolični v minulih desetih dnevih igrali tri derbije – v Moskvi so igrali že 29. tekmo v petih mesecih – in samo v domačem pokalnem tekmovanju, ki ima najmanjšo vrednost, ostali praznih rok. Povrhu so v slovenski ligi celo ušli Ljubljančanom, namesto da bi oni njim.

»Igrali smo srčno tekmo, se borili in jo taktično ter tekaško dobro oddelali. Imeli smo tudi krizo. Pripravili smo strategijo, da v prvem polčasu zapremo ruske nalete in da skušamo v drugi polčas tekmo pripeljati tako, da bi z menjavami postali bolj napadalni. Nevarnost rdečega kartona me je prisilila v menjavo Blaža Vrhovca. Želeli smo zmagati, zato je bil za vstop že prej pripravljen Jasmin Mešanović. Niti po naključju nismo razočarani, ker ne bomo prezimili v Evropi, čeprav je bil to naš cilj. Zdaj pa bodo naši cilji usmerjeni v uspešno nadaljevanje domačih tekmovanj,« je potem, ko so se glave ohladile, strnil moskovske vtise Milanič, ki je uspešno preobrazil mariborsko igralno podobo iz grdega račka v všečnega. Najlepši del takšne podobe je bila prav akcija Dareta Vršiča in Marcosa Tavaresa za izenačujoči Mešanovićev gol.

Dvoboj Spartaka in Maribora je potrdil še eno zanimivo tezo, da slovenskim klubom, reprezentancam ali športnikom nadvse ustrezajo ruski tekmeci. Za Slovence v športnem merjenju moči prav gotovo ne velja znana krilatica »boj se Rusov«.

Za uteho si je Maribor za točko še drugič priigral 500.000 evrov. Še najmanj toliko si jih lahko proti Sevilli, ki v Ljudskem vrtu bržčas ne bo imela trenerja Eduarda Berizza. Po dramatični tekmi in izenačujočem golu v 93. minuti po zaostanku z 0:3 ob polčasu je Sevilla šokirala z vestjo, da so pri trenerju odkrili maligno novo tvorbo žleznega tkiva raka prostate. Podrobnejši pregledi v naslednjih dnevih bodo določili način njegovega zdravljenja.

Razvrstitev na lestvici skupine E ponuja srhljivo zaključno dejanje. Liverpool (9 točk) bo gostil Spartak (6), Maribor (2) pa Sevillo (7). Če bi Spartak zmagal, bi napredoval med šestnajst najboljših, prvi favorit skupinskega dela tekmovanja Liverpool bi bil v tem primeru odvisen od Maribora. Vijolična zmaga ali razplet brez zmagovalca bi razveselila Anfield in Ljudski vrt, kjer bi dišalo po denarni nagradi. Liverpoolu tudi ob zmagi Seville v Mariboru točka zadostuje za 1. mesto v skupini zaradi večjega števila doseženih golov v gosteh v medsebojnih tekmah (3:3, 2:2).