Vijolični z drznostjo in zbranostjo po nov čudež

Sevilla – Pregovorno nesrečno trinajsto tekmo so Mariborčani preživeli, v štirinajsto v sezoni evropske lige gredo z dvignjenimi glavami in zvrhano mero optimizma. V srcu Andaluzije upajo na nov podvig. Ni tako daleč: kakršnakoli zmaga ali neodločen izid, višji od 2:2, bi vijoličnim prinesel prvovrstno senzacijo in uvrstitev med 16 najboljših.

Mariborčani so po blagodejnih mini pripravah v Jerezu že včeraj opoldne dopotovali v Sevillo. Razlogov za zaskrbljenost, živčnost ali strah ni bilo videti. Toda samo do večernega treninga, ko se je razkrilo, kar so v vijoličnem taboru poskušali prikriti. Nastop kapetana in strelca prvega gola v Ljudskem vrtu Marcosa Tavares je zelo vprašljiv. Že na enem od treningov je Brazilca zabolelo v mečni mišici, na včerajšnjem preizkusu igrišča na štadionu Juan Sanchez Pizjuan je šepal. Pravzaprav so le najbolj budne oči videle nelagodje v mariborskem moštvu in pri počutju najboljšega vijoličnega strelca v evropskih pokalih.

Kaj kmalu je bilo tudi jasno, zakaj je trener Ante Šimundža na pomenljivo vprašanje o tem, kdo bo imel prednost v začetni enajsterici, izkušeni povratnik Aleš Mertelj ali presenečenje prve tekme Armin Dervišević, odgovoril takole? »Morda bodo igrali kar trije zadnji zvezni nogometaši,« je o tej dilemi dejal Šimundža, ki bi lahko v zadnjem trenutku dodobra spremenil štartno enajsterico, morda tudi taktično izhodišče. Da bi Dare Vršič začel od prve minute? Toda prav veliko možnosti ni: Maribor mora čim dlje držati izid brez golov, da bi lahko v zaključku dvignil raven igre v višjo prestavo in z napadalnejšim in bolj tveganim pristopom poskušal zadati »smrtni udarec«.

Seveda so bila to predvidevanja v novinarskem štabu, kajti Šimundža in Željko Filipović sta na zadnjem soočanju z domačo in slovensko sedmo silo svojo nalogo opravila v skladu z njihovimi željami: da se tekmecem razkrije bore malo skrivnosti ali najbolj kar nobena.

»To so tekme, v katerih moramo biti zbrani ne le 90 minut, ampak 95, morda 100. Če proti takšnemu tekmecu storiš napako zaradi padca zbranosti, te takoj kaznuje. Zato sem prepričan, da bo zbranost ključnega pomena,« je razmišljal Šimundža. Filipović je trenerja dopolnil: »Vemo za najnevarnejše orožje domačih. Dovolj je le delček sekunde nepazljivosti. Toda to vemo vsi, zato tudi vem, da ni toliko pomembno, kako bodo igrali tekmeci, marveč, kako bomo na igrišču delovali mi.«

Mariborski trener je izpostavil, da je izid 2:2 aktiven. »Omogoča nam, da lahko napredujemo, zavedamo pa se, da je Sevilla v prednosti. Ne pričakujem, da bo spreminjala slog igre in taktične različice podrejala rezultatskemu izhodišču. Igra doma in pred svojim občinstvom, kar pomeni, da bo morala upoštevati tradicijo in pričakovanja navijačev o všečni in napadalni igri,« je 41-Mariborčan razkril pričakovanja o tekmečevi postavitvi, pri čemer pa se je kot vsi v vijoličnem taboru najbolj posvečal vprašanju, kako se zoperstaviti domačim akcijam iz prekinitev, pri katerih kraljuje plejmejker Ivan Rakitić.

»On je dejansko vse. Nadzoruje igro, določa ritem igre, napadalnejšo, hitrejšo ali previdnejšo. Nima posebnih zadolžitev, teče po vsem igrišču,« je o švicarskemu Hrvatu povedal Šimundža in poudaril, da bodo zadnje zadolžitve igralci dobili tik pred tekmo. »Ko bom vedel za domačo enajsterico, bomo določili zadolžitve in kdo bo koga čuval ob prekinitvah. Sicer pa se ve, v takšnih tekmah igra 13, 14 nogometašev,« je zaključil mož za podvige, ki jim kar ni konca.

Po mariborski tekmi je Šimundža dobil večino odgovorov na vprašanja, novih praktično ni dobil. Mariborčani so pod njegovo taktirko v tej sezoni tako rekoč na gostovanjih ujeli šestnajstino finala in nagrado v obliki tekem s Sevillo. Na vseh treh gostovanjih so Mariborčani zabili gol, v Bruggeju proti Zulteju kar tri za zmago s 3:1. Zakaj se ta zgodba ne bi ponovila?