Vratarje ustrahuje stokilogramska zver prijaznega videza (VIDEO)

Adebayo Akinfenwa je uradno najmočnejši nogometaš na svetu. Nemogoče ga je prezreti. S 180 cm in dobrimi 100 kilogrami mišic igra v konici napada angleškega četrtoligaša AFC Wimbledon, naslednika leta 2004 propadlega Wimbledon FC. Sploh ni tako okoren ali nespreten. Zaradi svoje postave ima vzdevek Zver.

Dvaintridesetletnik je že nekaj časa tudi zvezdnik. V računalniških igricah FIFA je ob boku Ronaldu in Messiju, na londonskih ulicah ga cukajo za rokav, majice z njegovo podobo so med najbolje prodajanimi. Ima karizmo, že več kot sto tisoč sledilcev ima na Twitterju, vsak dan ga spremlja prek 5000. »Pa sem le nogometaš četrtoligaša,« se muza.

V začetku tedna je stopil tudi ob bok slovitemu Liverpoolovemu asu Stevenu Gerrardu. Pomerila sta se drug proti drugemu, seveda v dresih svojih moštev, in si prislužila tudi največ pozornosti. Orjak je zabil gol, kapetan rdečih dva. Kljub porazu je bil orjak srčen kot še nikoli, za nagrado si je priboril Gerrardovo majico. Pred tekmo je tudi zagrozil soigralcem, da si ne bi kdo drznil cukati za rokav kapetana rdečih in ga prositi za dres.

»To je bila tekma mojega življenja. Od otroštva sem navijač Liverpoola in moje sanje so se uresničile. Z besedami ne morem opisati sreče,« je bil kljub porazu vesel sin muslimana in kristjanke nigerijskega rodu, ki si je, mimogrede, povečal zbirko »selfijev«. Slikal se je tako rekoč z vsemi zvezdniki Liverpoola. Kot otrok je praznoval največji muslimanski praznik ramadan, zdaj je goreč kristjan, ki vsak dan bere biblijo in vsako nedeljo obiskuje cerkev.

Akinfenwa iz tekme v tekmo že 16. leto potrjuje, da je v nogometu domala vse mogoče. »Ljudje mi govorijo, da sem premočan, da bi igral nogomet. Ne obstajajo meje, da bi dosegel, kar si srčno želiš. Nogomet sem vselej jemal resno,« je dejal naravni silak, ki na treningih zlahka v »bendžu« dviguje 180 kilogramov in več, kar je trikratna teža njegovega soigralca v zvezni vrsti Sammyja Moora.

Za londonskega otroka se je profesionalna nogometna pot začela na celini in v nenogometni državi – v Litvi. Eno leto je zdržal pri Atlantasu iz Klaipede, kjer je bil nenehno tarča tamkajšnjih rasistov. »Tega nisem bil vajen. V Londonu se nihče ni oziral za barvo kože, toda bil sem vztrajen in sem si dejal, da me nihče ne bo uklonil.« Po dveh sezonah in pičli strelski beri (5 golov) se je vrnil na Otok v Wales. »Domačo« kariero je začel pri Barry Townu in Wimbledon je od lanskega junija njegov trinajsti otoški klub.

Nekdanji Liverpoolov zvezdnik John Barnes je bil njegov veliki vzornik, zunaj igrišča je maneken za modno blagovno znamko »Beast Mode«. Zaradi močne postave ga večkrat zamenjujejo za igralca ameriškega nogometa, pravijo mu tudi »debeli Eddie Murphy«. Ob primerjavah z znanim filmskim zvezdnikom se nasmeji. »Raje bi, da bi mi dejali mišičasti Eddie Murphy.«

Vsak dan ga je mogoče videti v fitnesu. »Bendž« začenja pri 120 kilogramih. Potem se sliši: »Dajmo, Zver, nihče v angleški ligi ni tako močan.« Pa ni bilo vedno tako. V mladosti so mu trenerji dejali, ima velik potencial, ampak ni telesno pripravljen. S svojo pojavo je pravi magnet za vse vrste navijačev, za oboževalce in za tiste, ki se mu posmehujejo. »Ne dovolim si, da bi izgubil pamet zaradi neprimernih vzklikov. To je del nogometa,« je njegovo sveto prepričanje, zaradi katerega je med kolegi in prijatelji zelo priljubljen.