Tiskane izdaje
Ljubljana – Najboljši strelec 1. SNL Mate Eterović je v Stožicah pisal okrogle številke. V 140. prvoligaški tekmi je 29-letni Dalmatinec z otoka Brač zabil svoj 10. in 11. gol v sezoni ter 49. in 50. v 1. SNL. Z dvema spektakularnima goloma z razdalje je zrežiral Olimpijin potop, tako kot v uvodni tekmi sezone, ko je v Stožicah pri zmagi z 2:1 dosegel en gol.
Kar zadeva strelski izbruh v tej sezoni za zdaj že enega od najbolj prekaljenih strelcev v 1. SNL ni skrivnosti. »Vse se je zložilo. Ekipa je odlična, trener prav tako, počutim se sproščeno, nekaj pa kaže pripisati tudi treningom. Goli iz prostih strelov in razdalje niso le sad občutka, marveč vztrajnosti. Po treningih si vzamem čas za dodatno vadbo strelov,« je Dalmatinec na začasnem delu v Sloveniji odkril svoje »eliksirje« za strelsko formo, ki Rudar ohranja v vlogi enega od kandidatov za vrh lestvice. Nadaljeval je v še vedrejšem tonu. »Vzdušje, razmere za delo in dobra klubska organizacija mi omogočajo, da razmišljam samo o nogometu. Res nimam slabih besed o klubu, kjer so dohodki redni, kar mi po neposrečenih zgodbah pri Kalamati in pri Muri veliko pomeni. Kar nekaj denarja sem pustil v Grčiji in Murski Soboti,« so besede kar letele iz ust gostobesednega »na pol« Slovenca, ki odkrito pravi, da se v Sloveniji zelo dobro počuti. Kar malce nenavadno za vročega Dalmatinca, ki mu družbo v »hladni« Sloveniji delata tudi soproga Marija in triletna hčerka Amari.
Ponosno se je razgovoril tudi o svojem družinskem drevesu. »Eterovići izhajamo iz mesteca Pučišča, sicer pa je moj dom Supetar, kjer živi tudi moj brat, nekoč vratar mlajših kategorij splitskega Hajduka. Matejeva velika želja je bila, da bi dobil priložnost v slovitem splitskem klubu, toda njegova pot se je leta 2005 zasukala proti severu. Prišel je v Maribor.
»Pod taktirko Milana Đuričića smo bili štirje tujci, potem je trener moral oditi, prišel je Marjan Pušnik, ki mi je odkrito povedal, da ne računa name in da bo pripeljal svojega tujca. Pot me je vodila v Lendavo, kjer sem igral dve sezoni, nato sem šel na Madžarsko k Debrecenu, pa v Grčijo. Tam se zgodba ni izšla, končalo se je z vrnitvijo domov, od koder sem se znova odpravil v Slovenijo k Muri,« je, kolikor se je le dalo, opisal svojo nogometno kariero, ki piše najuspešnejše obdobje. Še posebej je izpostavil Slovenijo, Maribor, Lendavo, Mursko Soboto in zdaj Velenje. Uživa v manjših okoljih in ni ujetnik vrveža večjih mest.
Mate je povsem predan nogometu. Ko bo »kopačke« obesil na klin, bo poskušal še naprej služiti igri, ki mu je dala veliko, je pošteno priznal. Čeprav ima možnost, da se na svojem Braču, ki je dal kar nekaj znanih nogometašev in reprezentantov nekdanje Jugoslavije (Jurica Jerković, Luka Peruzović, Dražen Mužinić ...), posveti poljedelstvu ali pa gostinstvu. »Pri soprogini družini se ukvarjajo z oljkarstvom. Imajo več kot 1000 dreves oljk, moj brat pa je gostinec,« je Mate dejal o drugih, a precej oddaljenih možnosti. »Morda bom ostal kar v Sloveniji,« je pribil.
