Vse bližje čas, ko črne ovce ne bodo več zmagovale

V času, ko se recesija zajeda v vse pore evropske družbe, si možje v UEFA ob rekordnih številkah manejo roke pred štartom sezone lige prvakov. Ta se bo začela jutri z derbijem med pregrešno bogatima Real Madridom in Manchester Cityjem, ki pa ju tokrat ni okužila nakupovalna mrzlica.

Dobro blago se samo hvali, se po prsih trepljajo v Nyonu. O tem, da se najmočnejšemu nogometnemu tekmovanju na svetu ni treba bati za prihodnost, zgovorno kažejo številke. V zadnji sezoni je UEFA med 32 klubov, ki so sodelovali v skupinskem delu lige prvakov, razdelila 754 milijonov evrov. V naslednjih treh sezonah se najboljšim klubom obeta še večja pogača, za kar 22 odstotkov, za kolikor je krovna organizacija povečala zaslužek od trženja. Skupni prihodek lige prvakov pa ocenjujejo na rekordnih 1,26 milijarde evrov!

Da se ji sistem, ki nosi zlata jajca, ne bi sesul in (domnevno) da bi bilo tekmovanje čim bolj enakopravno za vse sodelujoče, se je UEFA dokončno odločila stopiti na prste tistim, ki se ne držijo pravil. Prejšnji teden je sporočila, da je 23 klubom začasno zaustavila izplačevanje nagrad od rezultatov, dokler ne bodo priskrbeli informacij o svojih dolgovih. Med 23 potencialnimi grešniki, ki jih je izločila komisija za finančni nadzor (CFCB), sta tudi Atletico Madrid, zmagovalec evropske lige in evropskega superpokala, ter španski predstavnik v ligi prvakov Malaga. Tu so še Sporting, Fenerbahče, Željezničar, Budućnost, Partizan in drugi. Slovenski klubov ni. Omenjeni imajo čas do konca septembra, da plačajo dolgove do drugih klubov, igralcev in uslužbencev, UEFA pa je iz evropske lige že prej izključila AEK, Györ in Bešiktaš.

Potem ko so predsednik Michel Platini in njegovi opravili s huliganizmom, poskrbeli za varnost na štadionih, bolj ali manj zajezili rasizem in dosegli visoko stopnjo fair-playa med igralci ter poštenosti pri sodnikih in se dokaj uspešno kosajo z nevarnostjo zlorab športnih stav, je zdaj na vrsti »vzgoja« k zapravljanju nagnjenih vodstev klubov.

»Kdor se ne bo znal brzdati in se ne bo držal pravil finančnega fair-playa, v bodoče pač ne bo smel sodelovati v evropskih tekmovanjih,« je bil kratek in jedrnat Jean-Luc Dehaene, vplivni belgijski politik, pristojen za uvedbo finančnega fair-playa. Načrt se je začel izvajati ob začetku prejšnje sezone in predvideva, da do leta 2018 noben klub ne bo smel imeti več kot deset milijonov evrov letnega minusa. Naslednja omejitev UEFA pa naj bi bila pri številu igralcev.

Dehaene ima pri tem podporo predsednika združenja klubov ECA (European Club Association) Karl-Heinza Rummeniggeja, ki je med drugim dosegel, da bo UEFA klubom izplačala 100 milijonov evrov za igralce, ki so sodelovali na EP 2012. »Vsi se ne držijo pravil. Imamo nekaj črnih ovc, ki morajo postati bele,« je rekel Rummenigge, šef Bayerna, ki je lahko vzor drugim, saj redno prinaša dobiček in se vede racionalno.

Verjetno tudi v luči omenjenih prizadevanj UEFA največji velikani pred to sezono niso pretiravali pri zapravljanju. »To pomeni, da ukrepi za finančni fair-play že delujejo. Program ima zobe,« je zadovoljen generalni sekretar UEFA Gianni Infantino. Največ denarja za okrepitve tako niso porabili v Barceloni, Madridu, Münchnu, Manchestru ali Londonu, temveč v Parizu in St. Peterburgu. Ta čas je najbolj na udaru kritikov pregrešno zapravljivi PSG, ki je z denarjem katarskih šejkov v preteklih dveh sezonah za okrepitve zapravil 250 milijonov evrov, poleti je denimo kupil Zlatana Ibrahimovića (20 milijonov evrov), Ezequiela Lavezzija (30) in Thiaga Silvo (42). Večino igralcev je dobil iz Milana. »Milan si zasluži spoštovanje. Veliko težje se je odločiti za pot, ki so jo je izbrali Italijani, kot tisto, ki jo ubira francoski klub,« je dejal Rummenigge. Zenit, klub iz Putinovega mesta, pa se napaja z denarjem ruskega naftnega koncerna Gazproma in je v enem dnevu za Axla Witsla in Hulka plačal po 40 milijonov evrov. Oba sta prišla iz portugalske lige, ki bo v LP prvič imela tri klube (Porto, Benfica, Braga), medtem ko bo imela Italija prvič samo dva (Milan, Juventus).

Sicer pa so vodilni klubi večinoma kupili enega ali največ dva draga igralca, Real Madrid Luko Modrića (34 milijonov evrov), Manchester United Robina van Persieja (30), branilec naslova Chelsea Edena Hazarda (40) in Oscarja (32), Manchester City Javija Garcio (20), Barcelona Alexa Songa (19) in Jordija Albo (14). Bayern je tokrat malce bolj odvezal mošnjo – 40 milijonov je dal za Javija Martineza, 12 za Xherdana Shaqirija in 13 za Maria Mandžukića –, nemški prvak Borussia iz Dortmunda pa zgolj 17 milijonov za Marca Reusa.

Finančni fair-play naj bi vendarle razširil krog klubov, ki lahko pridejo visoko. Svojčas so se do finala prebili manjši klubi, kot so bili Valencia, Bayer Leverkusen, Monaco, zadnji prvak iz manjših lig pa je bil Porto leta 2004. Odtlej so bili v finalih vselej velikani in nič ne kaže, da bo drugače 25. maja 2013 na Wembleyju. Na stavnicah namreč najbolje kotirata Barcelona (3,5) in Real Madrid (4,5), sledita mestna tekmeca Manchester United (8) in Manchester City (10), zatem Bayern (12), Chelsea (14), PSG (17) in Juventus (19). Dinamo Zagreb, ki je na zadnji stopnički kvalifikacij izločil Maribor, ima količnik 500, največji avtsajder Nordsjælland – ob Montpellieru in Malagi novinec v LP – pa kar 1001. V 20 sezonah od leta 1992, ko je nastala liga prvakov, je bilo 13 zmagovalcev iz komaj sedmih zvez od 52, ki jih ta čas združuje UEFA. Najuspešnejša liga je španska, ki ima šest naslovov, Italija jih ima pet, Anglija štiri, Nemčija dva ter po enega Francija, Nizozemska in Portugalska. Bodo nova varčevalna pravila razširila ta krog?