Wilshere bo kmalu zasenčil Stevena in Franka

Arsenalov biser Jack Wilshere je po 14 mesecih odsotnosti že v središču pozornosti. 21-letni Londončan je Arsenalov otrok.

Objavljeno
20. januar 2013 09.09
Posodobljeno
20. januar 2013 14.00
SOCCER-ENGLAND/CUP
G. N., šport
G. N., šport
Arsene Wenger bi si že zdavnaj zaslužil najvišje francosko civilno priznanje legija časti. Sloviti Arsenalov trener, sicer tudi diplomirani ekonomist, je v svojo domovino pripeljal že najmanj sto milijonov »angleških« evrov, izplačanih za bolj ali pa precej manj kakovostne igralce iz francoske lige. Toda tudi Angleži bi mu v bližnji prihodnosti lahko podelili plemiški naslov.

Pod Wengerjevo taktirko se v vodilne igralce, okoli katerih bo sloviti trener gradil Arsenalovo moštvo prihodnosti, oblikujejo Angleži za enakovredne bitke s Španci, Italijani, Brazilci, Nemci ... Od najbolj poudarjenega Thea Walcotta pa do Kierana Gibbsa, Aarona Ramseyja, Alexa Oxlade-Chamberlaina in ta trenutek najbolj vročega Jacka Wilshera. Prav zadnji, 21-letni Londončan, je največji diamant v Arsenalovi zasedbi z nazivom iz Anglije. Britanski strokovnjaki brez pomislekov trdijo, da je najbolj nadarjeni Anglež in vodja novega rodu, ki bo prej ali slej prevzel vajeti v zasedbi selektorja Roya Hodgsona. Frank Lampard je že preteklost, Steven Gerrard kmalu bo.

Wilshere je Arsenalov otrok. Od deveta leta je njegov član in – kot zatrjuje – nikoli ne bo oblekel dresa drugega kluba. Wenger, ki ima izostren čut za vzgojo zvezdnikov, je dobro vedel, da ima igralca za velika dejanja. »On je popoln zvezni igralec,« je o njem dejal Francoz, ki je na mladeniča čakal kar 14 mesecev, da se je po poškodbi gležnja vrnil v najhujši ritem treningov in tekem.

»Vedno sem verjel vanj, vedel sem, da se bo vrnil, toda ko si tako mlad in tako dolgo odsoten, je to tudi težak preizkus psihične trdnosti. Mnogi se sprašujejo, ali se je kaj spremenilo v njegovi glavi. Moj odgovor je: 'Da.' Prepričan sem, da bo še boljši igralec. Če bi se mu poškodba primerila pri 25 letih, bi bilo drugače. Tako pa sem trdno prepričan, da se bo v nekaj mesecih, ko bo ujel tekmovalni ritem, predstavil v najboljši podobi,« je na začetku minule jeseni razmišljal Wenger in zadel v polno. Wilshere je zdaj motor mlade Arsenalove zasedbe, ki resda ni konkurenčna najboljšim v Angliji, a je spet zelo nadarjena.

»V treh, štirih letih bomo vrhunski igralci in moštvo za velike zmage. Z entuziazmom in delom bomo še napredovali. Osvajali bomo lovorike. Ko se upokojiš, se ozreš in pogledaš, kaj si osvojil. Če ni lovorik, veš, da nisi storil vsega, kar si načrtoval,« samozavestno pravi londonski fant s sposobnostjo igranja v obe smeri in raznovrstnostjo. Wenger je ocenil, da je lahko odličen obrambni zvezni igralec in napadalni z občutkom za zadnjo podajo in za gol. Najbrž ima tudi zato v klubu najboljšega zaščitnika. Petletno pogodbo v vrednosti 25 milijonov evrov je sklenil, še preden je povsem zacelil poškodbo. Wenger je bil najvztrajnejši pri tem, da so vodilni klubski možje Jacka nagradili z bogato pogodbo. »Nekega dne bi želel biti kapetan Arsenala. Poznam tradicijo kluba in vem, kako je biti del prvega moštva. Ne razumite me narobe, nisem še zrel za velika dejanja, toda nekoč bom. In takrat bom tudi kapetan,« Wilshere natanko ve, kaj želi doseči v zanj svetem Arsenalovem dresu.

Če Angleži trdijo, da po Waynu Rooneyju še niso imeli tako nadarjenega nogometaša, kot je Jack Wilshere, je za Pepa Guardiolo Arsenalov up le kaliber igralca za rezervno ekipo Barcelone.

»Lahko je srečen. Arsenal ni moštvo, ki mora osvajati lovorike za vsako ceno. V našem drugem moštvu imamo igralce njegovega kova,« je bil pred dvema letoma po dvoboju z Arsenalom rahlo ciničen Guardiola, potem ko je Wilshere ob zmagi z 2:1 igral sijajno in imel kar 93,5-odstotno natančnost podaj ter 91-odstotno v napadalni tretjini. Kdo je imel prav, Wenger ali bodoči Bayernov trener, bo pokazal čas.