Tiskane izdaje
Ljubljana – Sergio Agüero je stroj za gole, toda najpomembnejši mož v moštvu Manchester Cityja je Yaya Toure. V Kijevu je 32-letni zvezdnik iz Slonokoščene obale s tretjim golom za zmago s 3:1 bržčas zabil zadnji žebelj v Dinamovo krsto. Po 730 minutah strelske suše je znova dal gol v ligi prvakov.
Ukrajinska misija je bila za City več kot le ena od tekem. Z njo se je klub in trener v odhajanju Manuel Pellegrini tako rekoč odpovedal vidnejšemu dosežku v najstarejšem tekmovanju na svetu, ki ima za angleške tradicionaliste veliko simbolično vrednost, pokalu Nogometne zveze Anglije (FA).
Sobotni polom z 1:5 pri Chelseaju je zdaj pozabljen. Pellegrini je barko zapeljal v mirne vode in jo tako rekoč prvič, odkar »meščani« tekmujejo med najboljšimi klubi na svetu, povsem približal napredovanju v izločilnih dvobojih. Za City je bil preboj v četrtfinale lige prvakov doslej nedosegljiv cilj.
Cityjev vzpon med angleško elito je povezan s Tourejem, potem ko se je po osvojitvi naslova evropskega prvaka z Barcelono leta 2009 preselil na Otok. Njegov odhod je pospešil tudi Pep Guardiola, ki v postavnem zveznem igralci ni videl enega od za moštvo ključnih »tiki-taka« igralcev. Toureju je vloga vodje novega Cityja ustrezala in jo je z veliko mero odgovornosti tudi sprejel. Voditeljska vloga je bila kajpak nagrajena s primernim plačilom, s po 280.000 evrov tedenske plače sta z Agüerom najbolje plačana igralca v klubu.
Kijevska tekma je bila za zveznega igralca polna simbolike. Še preden je postal eden od najboljših nogometašev na svetu, je izkušnje nabiral tudi v Ukrajini. Za Metalurg iz Donecka je prvič igral tudi v evropskem pokalu.
Z leti se je Tourejeva vloga na igrišču spreminjala. Pri Barçi je igral tudi na mestu štoperja, pozneje se je prelevil v ustvarjalnega zveznega igralca, ki je narekoval ritem igre, navduševal s prodori iz enega kazenskega prostora v drugega. Z dolgim korakom in močjo »buldožerja« so ga nasprotniki lahko le spremljali. Toda z leti je počasi začel izgubljati svoje najmočnejše telesne adute, kar se je poznalo tudi v učinku. Po najboljši sezoni 2013/14, začinjeni z 20 goli, je sledila skromnejša z 10 goli. Pellegrini je moral ukrepati in v Kijevu je morda našel formulo za uspešnejši finiš sezone v državnem prvenstvu in LP: v vlogi zadnjih zveznih igralcev sta bila Toure in Fernando, naprej je šel živahnejši Fernandinho.
Ostaja pa uganka: bo Guardiola še drugič krivec za Tourejevo selitev, tokrat na Kitajsko?
